Nina Šenk, umetnica in najmlajša akademikinja

Na zadnji skupščini Slovenske akademije znanosti in umetnosti so za izredno članico imenovali skladateljico Nino Šenk. S 37 leti je najmlajša sprejeta članica najvišje nacionalne znanstvene in umetnostne ustanove in hkrati tudi prva med slovenskimi skladateljicami. Bleščeč umetniški vzpon, ki se še nadaljuje.

Nina Šenk v razredu za umetnosti SAZU ženske družbe nima veliko, redne članice ta hip ni, edina dopisna je Maja Haderlap. Nekaj je moške skladateljske družbe, redna člana sta Lojze Lebič in Janez Matičič, Uroš Rojko je izredni član, dopisni Vinko Globokar.

V SAZU je zdaj šestnajst akademikinj, od tega štiri redne članice, pet izrednih in sedem dopisnih. Akademija ima trenutno skupno 71 rednih, 25 izrednih in 84 dopisnih članov.

Nina Šenk ni le najmlajša akademikinja, je tudi nagrajenka Prešernovega sklada, prva docentka na oddelku za kompozicijo ljubljanske akademije za glasbo, predvsem pa skladateljica, katere skladbe so bile izvedene na pomembnejših festivalih doma in v tujini, od Bienala Newyorške filharmonije do Salzburških slavnostnih iger. Lani so na uglednem festivalu klasične glasbe BBC Proms v Londonu izvedli njeno skladbo Baca, naročili in izvedli so jo člani Berlinske filharmonije.

 

Veličasten seznam del

Seznam izvedb njenih del je veličastno dolg. Ji je sploh kaj ostalo v predalu? »Zelo malo, morda dve krajši skladbici iz študentskih let pa dve komorni operi, študentska nedokončana poskusa. Že od študentskih let imam srečo, da je povpraševanja vedno dovolj, tako je vsaka skladba v zadnjih 15 letih nastala za naročnika. Pišem tudi zelo hitro, zato se je število skladb približalo številki sto. To ob finančni varnosti da tudi ogromno izkušenj, ker lahko slišiš vse, kar si napisal – biti na nešteto vajah je bila najboljša šola, še vedno je.«

Po končanem študiju kompozicije in glasbene teorije na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Pavla Mihelčiča je nadaljevala podiplomski študij kompozicije na visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu pod mentorstvom Lotharja Voigtländerja in leta 2008 opravila mojstrski študij na visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu v razredu Matthiasa Pintscherja.



Že med študijem je dobila evropsko nagrado za najboljšo kompozicijo na festivalu Young Euro Classic za Koncert za violino in orkester. »To mi je dalo samozavest za nadaljnje raziskovanje koncertantne oblike,« pravi skladateljica, ki je doslej napisala tri violinske koncerte, po enega za flavto, trobento, violo, violončelo, harmoniko in saksofon. Za Flux za trobento, rog, harmoniko in godalni orkester ter Quadrum za štiri tolkalce in orkester je leta 2017 prejela nagrado Prešernovega sklada.

Na vprašanje o navdihu in načinu komponiranja je pred časom omenila literaturo, pesmi Srečka Kosovela, zgodbe Mihaela Endeja, pravljice za odrasle Hermanna Hesseja. Zdaj pravi: »Po rojstvu obeh otrok je časa za prebiranje knjig manj, posledično pa tudi bolj samozavestno brskam po svojih notranjih zgodbah in svojih razpoloženjih ter si upam sebe preliti na papir. Mislim, da mi je literatura pomagala pri inspiraciji, ko si še nisem upala pri sebi pregloboko brskati.«
 

Ženske le za teorijo

V Sloveniji je v akademski sferi zgolj 17 odstotkov žensk, med zdajšnjim članstvom SAZU je le deset odstotkov akademikinj. Izkušnja Nine Šenk: »Med študijem in po njem nisem čutila nobene tekmovalnosti ali občutka, da smo skladateljice manj vredne. To se je spremenilo, ko sem postala uspešnejša. Diplomira več žensk kot moških, vendar: višji ko so položaji, drastično manj je žensk.
Na akademiji za glasbo v Ljubljani ženske učijo le glasbenoteoretične predmete. Sem prva, ki ji je uspelo dobiti naziv docentke za kompozicijo, kar pomeni, da bi tam lahko učila, a interesa akademije za zdaj še ni.«



Kako nova članica razreda za umetnosti komentira nedavno izjavo skupine akademikov o zanemarjanju skrbi za slovenski jezik? »Žalosti me, da je do tega sploh prišlo. Vse institucije, predvsem pa šole in univerze, bi morale biti prve v skrbi za slovenski jezik. V današnjem času se preveč ubira bližnjice in lažje poti v iskanju morebitnega kratkoročnega uspeha, namesto odgovornega razmišljanja o prihodnosti.«

Zdaj Nina Šenk končuje veliko orkestrsko delo, ki ga je naročil orkester Bavarskega radia za festival Musica viva, tridesetminutna skladba bo izvedena februarja prihodnje leto, aprila, ob stoti obletnici prve izvedbe opere v Mariboru, pa bo v SNG Maribor v režiji Igorja Pisona praizvedba njene prve opere Marpurgi, libreto po motivih istoimenskega esejističnega romana Zlate Vokač Medic bo pripovedoval zgodbo o Marpurgih, izgnanih mariborskih Judih.