December, najbolj prazničen mesec v letu, je tudi najbolj glasbeno obarvan. Veliko raje praznujemo ob poslušanju glasbe kot pa ob poslušanju političnih govorov. In ravno s prazničnim obredjem, ki ga ob koncu leta prakticiramo že od davnine, še preden so nam vsilili krščanstvo, je glasba generično povezana.

Odraščal sem v času, ko smo bili še varni pred božičnimi pesmimi in smo si jih zelo želeli slišati. Edini vinilni album, ki sem ga v življenju kupil od župnika, je bil tisti z božičnimi pesmimi Slovenskega okteta sredi osemdesetih let. Takrat se je tista glasba, pa čeprav zelo komorno zveneča, lepo ujemala z vonjem po jelkini smoli, pomarančah, cimetu in potici. S svobodo pa se je vse spremenilo. Danes nas božično-novoletne pesmi začnejo napadati že kmalu po prvem novembru in nas nadlegujejo, kjerkoli smo v javnosti.

Letos je sicer temeljito drugače, saj smo zaradi izolacije na varnem pred temi pesmimi, ki so zadnja leta vse bolj osladne. Je pa kar nekaj prazničnih pesmi, ki so se nam že zapisale v podzavest.
 

Koledniki vam zapojejo dobre želje

Petje posebnih pesmi ob koncu leta, ko se začnejo noči krajšati in dnevi spet daljšati, ima korenine v predkrščanski davnini. Uroki in zaklinjanja so si kasneje nadeli krščansko obleko, da so preživeli, saj je oblast s trdo roko preganjala vse, kar je imela za pogansko.

Pri nas so najbolj znane koledniške pesmi. Pri obrednem obhajanju vasi so jih prepevali koledniki, ki so bili iz vrst ljudstva. Obiskovali so hiše sorodnikov, prijateljev in sovaščanov. To obredje in izraz zanj izvirata iz antike, iz besede calendae, ko so v rimskem imperiju na tak način ob novem letu prirejali obhode. Te navade so se ohranile na območju, kjer so narodi ob preseljevanjih prišli v stik s starorimsko kulturo. V Sloveniji je koledovanje še živo v manjšem obsegu, predvsem za božič, na dan, ko naj bi se rodil mali bogec – božji sin, v času poganskega praznika zimskega sončnega obrata, ko je sonce najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Najpogosteje so koledniki prepevali pozimi, in sicer na barbarino, 4. decembra, na božič, 25. decembra, na štefanovo, 26. decembra, za novo leto, 1. januarja, ob svetih treh kraljih, 6. januarja, in na svečnico, 2. februarja, ter potem še spomladi za jurjevo,23. aprila. Domačini so kolednike, ki so prišli k hiši voščit zdravja, veselja in sreče, največkrat obdarovali s platnom, orehi, suhimi hruškami, mesom, kruhom in potico. Pri tem so se koledniki običajno našemili, med drugim zato, ker naj bi v tem čarobnem času bilo mogoče prehajati skozi svetove, tako prihajajo na naš svet duše prednikov. Šemljenje je omogočalo varovanje pred vsemi škodljivimi demoni.
 

Bela snežinka in Silvestrski poljub 

Alfi Nipič z večnim Silvestrskim poljubom. FOTO: osebni arhiv

No, s sodobnimi božično-novoletnimi pesmimi so marsikje spustili na svobodo res prave demone, če se nekoliko pošalimo. Pri nas sta gotovo najbolj priljubljeni praznični pesmi, ki nimata verske vsebine, in sicer Bela snežinka skupine Veter in Silvestrski poljub Alfija Nipiča. Obe sta tudi doživeli veliko priredb.

Za pesem Silvestrski poljub je melodijo in aranžma napisal Jože Privšek, besedilo Dušan Velkaverh, odlično pa jo je odpel Alfi Nipič. Premiero je doživela na silvestrovo leta 1971, kot singel je izšla že naslednje leto. Pesem so v samo eni uri posneli 8. decembra dopoldne, na snemanju novoletne silvestrske oddaje, v Studiu 14 na Radiu Ljubljana. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Plesni orkester RTV Ljubljana, ki ga je vodil Privšek.

Bela snežinka, ki jo je pri nas popularizirala zasavska zasedba Veter, je priredba stare italijanske kancone Non dimenticar le mie parole skladatelja Giovannija D'Anzija. Avtorstvo slovenskega besedila je uradno neznano, neuradno pa je več kandidatov. Skupina Veter je Belo snežinka posnela leta 1988, po njej je poimenovala tudi svoj prvenec.
 

Večna Sveta noč

Med verskimi skladbami je tu seveda Sveta noč, absolutna svetovna božična zmagovalka. Pesem Stille Nacht, heilige Nacht, kot se imenuje v izvirniku, je prevedena v več kot tristo jezikov. V svetovnem merilu velja za največkrat izvajano pesem vseh časov. Besedilo za pesem Stille Nacht, kar dobesedno pomeni tiha noč, je napisal duhovnik Joseph Mohr, glasbo pa je skomponiral učitelj, glasbenik in organist Franz Xaver Gruber. Prvič so jo zapeli na božični večer leta 1818 v vasi Oberndorf v bližini Salzburga. Vendar so leta 1995 našli dokument, ki dokazuje, da je pesem nastala že dve leti prej v vasi Mariapfarr. Zgodba pravi, da so farani pri polnočnici v cerkvi sv. Nikolaja prisluhnili glasu mladega župnika Mohra ter zborovodji in organistu Gruberju, ki je vodil zbor ob spremljavi Mohrove kitare. Na ta sveti večer se je rodila božanska himna, ki je nato osvojila milijone ljudi ter postala gigantska svetovna uspešnica in večna božična melodija.
 

​Kitara namesto orgel

Izvirni zapis Svete noči.

O tem dogodku so posneli več igranih in tudi dokumentarnih filmov. Zanimiva je različica, po kateri so miši pregrizle orgelski meh, zato so morali pesem zapeti ob spremljavi kitare. Druga pravi, da je moral Mohr na hitro napisati besedilo za novo božično hvalnico, ker so bile orgle pokvarjene.

Izvirnik Svete noči v nemščini je imel šest kitic. Ni znano, kaj je Josepha Mohra, ki je kot mlad župnik služboval v romarski cerkvi v Marriapfarru, inspiriralo, da je napisal tako poetično besedilo o Jezusovem rojstvu. Po mnenju nekaterih ga je navdihnila narava, ko je pogosto hodil na obisk k dedu, ki je živel v bližini. Naj bo tako ali drugače, svet je postal bogatejši za hvalnico božjemu sinu, kajti ko so Mohra naslednje leto prestavili v Oberndorf, je besedilo vzel s sabo.

Ko se je Mohr 24. decembra 1818 odpravil na obisk k prijatelju Franzu Gruberju, učitelju in glasbeniku, ki je živel v bližnjem Arnsdorfu, mu je pokazal pesem. Prosil ga je, naj zanjo napiše melodijo in kitarsko spremljavo, da bi jo lahko zapel in zaigral med polnočnico. Ni znano, zakaj je želel novo božično pesem zapeti ob spremljavi kitare. Po nekaterih virih, kot že rečeno, zato, ker so bile orgle pokvarjene, pa drugih pa, ker je Mohr preprosto oboževal zvok kitare, ki jo je zelo rad igral.

Ko sta v spremstvu zbora med polnočnico pred glavnim oltarjem cerkve sv. Nikolaja v Oberndorfu prvič javno zapela in zaigrala Stille Nacht, Heilige Nacht, si gotovo nista mislila, kako vplivno pesem so pravkar odpeli. Da je postala tako slavna, se lahko svet zahvali Karlu Mauracherju, izdelovalcu orgel iz doline Zillertal na Tirolskem. V Oberndorfu, kamor je večkrat prišel popravljat orgle, je dobil kopijo zapisa skladbe, jo odnesel domov in počasi razdelili drugim.

Poplava prazničnih pesmi

Svetovno znanih je kar nekaj decembrskih prazničnih pesmi. Dolga leta je bila vodilna božična pesem na različnih lestvicah priljubljenosti White Christmas v izvedbi Binga Crosbyja. Zadnje čase ga je izrinila Mariah Carey z All I Want For Christmas Is You. Zelo popularna je tudi Do They Know It’s Christmas?, ki jo je v dobrodelne namene prepeval Band Aid in je s tem v projektu pod vodstvom Boba Geldofa in Midgea Ura rešila tisoče življenja. Dve izmed najlepših sta še Fairytale of New York v izvedbi skupine The Pogues in neponovljive Kirsty MacColl ter seveda Happy Xmas (War Is Over), ki sta jo pela John Lennon in Yoko Ono.

Božično-novoletne pesmi se sicer razmnožujejo nenadzorovano, tako da se je vse težje znajti med njimi. To se dogaja tudi pri nas. Še vedno je ena najbolj popularnih Na božično noč, pri kateri si je zasedba Pop design oziroma njen vodja Tone Košmrlj prilastila avtorstvo pesmi, ker niso vedeli, kdo je izvirni avtor. Pesem, ki v praznično idilo vabi številne Slovence, sta napisala Nemca Grant Stevens in Micki Meuser leta 1987 z naslovom Man of the World za skupino The Window Speaks. Avtorja trdita, da je slovenska Na božično noč kopija njune skladbe. Dodajata še, da skupina Pop design nikoli ni dobila dovoljenja za uporabo te pesmi ali spraševala zanj.
 

​Še prispevek Klemna Slakonje

Tu so še Jan Plestenjak – Za božič bom sam, Iztok Mlakar – Božična, Miran Rudan in Manca Špik – Božič je za vse in še bi lahko naštevali. Klemen Slakonja pa je letos poskrbel za zanimiv prispevek k zakladnici božičnih pesmi, saj je izdal EP Under My Xmas Tree, poleg naslovne pesmi, ki je avtorska, so na njem še priredbe pesmi Deck The Halls, The Christmas Song, Rudolph The Red-Nosed Reindeer, Stille Nacht / Silent Night in We Wish You A Merry Christmas. O tem je povedal, da si je že nekaj časa želel narediti album z božičnimi klasikami, vendar si je mislil, da se bo to zgodilo nekoč v daljni prihodnosti. »Rekel sem si, da če nam česa korona letos ne more vzeti, je to božič. S priznanim jazz kitaristom Igorjem Leonardijem sva poleti, sredi največje vročine, začela preigravati božične klasike in zazdelo se nama je, da nastajajo zanimivi aranžmaji. In celo avtorska pesem. Božične pesmi si tako letos prepevam že vse od poletja. Najboljša stvar pri tem pa je, da imam že od takrat občutek, da bo tega leta vsak čas konec.«

In ko je leta konec, pride 1. januar, ko je čas za pesem New Year's Day irske rockovske zasedbe U2.