Mario Galunič in Jože Robežnik: Varanje je dovoljeno, a ljubosumje ostaja

Tu sta Mario in Jože, kje pa je Bernarda Žarn, vajina skupna točka?

Mario: Bernarda je res najina skupna točka, kje je, pa verjetno bolje ve Jože.
Jože: Zelo je aktivna, to boste videli tudi v novem promocijskem spotu za oddajo Vikend paket.
Mario: Takoj po tem intervjuju jo bom poklical in vprašal, ali z Jožetom sploh smeva skupaj voditi Popevko.
Jože: Ko sem ji to povedal, je bila zelo vesela.
Mario: Ja, verjamem, tudi midva z Bernardo sva dogovorjena tako, da med nama ni ljubosumja. Lahko se varamo.
Jože: No, jaz sem ljubosumen na vse njene sovoditelje.
Mario: Potem si bil velikokrat ljubosumen name.
 

Jože, na koga ste najbolj ljubosumni?

Jože: Mario, oprosti, nate ne zelo. Najbolj sem bil ljubosumen na Slavka Bobovnika zaradi brkov.
 

Jože: Moj prvi spomin na Popevko na televiziji so Foxy Teens, ki so na Ljubljanskem gradu slavile s pesmijo Naj pada zdaj dež.

Največkrat na prireditvah vidimo voditeljske pare, ki jih sestavljata moški in ženska, tudi dve ženski v zadnjem času nista redkost, Bernarda in Lorella Flego namreč skupaj vodita Melodije morja in sonca. Vidva pa sestavljata moški voditeljski par …

Jože: V prvi resni voditeljski vlogi sem v paru z Matejem Pucem vodil šov Slovenija ima talent, zato ni zame to nič novega.
Mario: Če se ne motim, pa jaz še nikoli nisem vodil kake prireditve z moškim. Da bom vodil Popevko, sem izvedel že pred časom, ko smo se s tem začeli bolj resno ukvarjati, pa smo se odločili za scenarista, to je Igor Bračič (znan tudi kot Sadež in dvojca Slon in sadež, op. p.). On je predlagal, da bi bil sovoditelj Jože in jaz sem bil takoj za, sem namreč njegov oboževalec, pred leti sem ga prav jaz povabil v naš program in za to mi ni žal.
Jože: Vajen sem, da je moj sovoditelj bolj domač s slovenskim jezikom in da ima več izkušenj z vodenjem, tako da nama bo na Popevki gotovo šlo.

Človek takoj pomisli, da bo Mario skrbel za protokol, Jože pa bo stresal šale, bo res tako?

Jože: Načrt je, da bova oba počela oboje.
Mario: Ne bova ves čas Popevke skupaj stala na odru in napovedovala pesmi, izvajalcev in avtorjev glasbe. Moj imidž je gotovo drugačen od Jožetovega in na Popevki se to verjetno ne bo spremenilo.

Mario, vi ste gotovo že stokrat odgovarjali na vprašanje, katere so vaše najljubše popevke, Jože, vi pa ta festival vodite prvič, zato se temu vprašanju ne morete izogniti …

Mario: No, kar začni z Eldo Viler (smeh obeh).
Jože: Doma smo imeli ploščo Jureta Robežnika in gotovo je na njej tudi kaka pesem, ki je slavila na Popevki.
Mario: Jože je seveda nezakonski sin Jureta Robežnika (smeh obeh).
Jože: To ne, nimam posluha. Moj prvi spomin na Popevko na televiziji so Foxy Teens, ki so na Ljubljanskem gradu slavile s pesmijo Naj pada zdaj dež. Spomnim se Vike Potočnik, ki je ujela Tanjo Žagar, tudi pesem mi je šla v ušesa.
Mario: Si pač del mlade generacije.

Omenila sta Ljubljanski grad, a letos boste v studiu. Kaj je za voditelja bolje, zunanje prizorišče ali nadzorovano okolje studia?

Mario: V studiu te lahko manj reči spravi s tira. Je pa gotovo občutek, ko vodiš festival pred 1500 ljudmi, drugačen. Jaz se hranim z odzivom ljudi in mi to v studiu manjka. Ne vem pa, ali je drugače za gledalce doma, pri rezultatih gledanosti ni posebnih razlik. Denarja za zunanja prizorišča ni, zato še dolgo ne bomo šli s kakšnim festivalom ven iz studia.
Jože: Bolj všeč mi je dinamika v studiu, odzivi in premiki so hitrejši, sem le pridruženi član youtube generacije.
Mario: Škoda je le, da imamo pri nas tako majhne studie, če bi imele takšne kot na Hrvaškem, bi bilo drugače.

Kako ocenjujeta letošnjo bero izvajalcev? Je pomembno, da je na festivalu veliko znanih obrazov?

Mario: Vsak festival je svoja zgodba, na nekaterih morajo biti zveneča imena, na drugih ne, je pa za vsak festival dobro, da so tam znani pevci. Na Popevki imamo enajst izvajalcev, nekaj znanih, nekaj novih, bomo videli, kako bo z gledanostjo. Če gledam z uredniškega vidika, pa je seveda ključno, da festivali ostanejo zanimivi za prvorazredne izvajalce.

Kaj pa moraš kot urednik narediti, da se to zgodi?

Mario: Zelo se moraš truditi, tudi prositi jih je treba. Na srečo je trg majhen, vsak lahko koga pokliče, laže jih namreč pritegneš, če z njimi stopiš v stik. Uveljavljeni izvajalci se nočejo prijavljati na razpise, nočejo, da komisije ocenjujejo, ali je njihova pesem dovolj dobra.

Zanimivo. Ker v intervjujih pa glasbeniki ves čas ponavljajo, da jih moti, ker ni oddaj, kjer bi lahko predstavljali svoje nove pesmi.

Mario: Ostajajo v svojem območju udobja, naredijo novo pesem in jo hočejo nekje predstaviti. Razumem jih, slovenski pop izvajalec ima res malo možnosti, da pred kamero predstavi svoje pesmi.
Jože: Popevka tudi zahteva določen žanr, to gotovo ne ustreza vsem.

Lani je na festivalu slavil mlad izvajalec, Alex Volasko, z zelo klasično skladbo, kaj to pove o trendih popevk?

Mario: Pred dvema letoma je zmagala Nuška Drašček z zelo neklasično popevko, tedaj smo sklepali, da hoče žirija poslati sporočilo, da naj izvajalci pošiljajo tudi pesmi, ki se ne slišijo kot tradicionalne popevke, a lani je spet slavila takšna pesem. Slovenci imamo pač očitno določena prepričanja, kako naj bi popevka zvenela.

Za trenutek pozabimo na Popevko in se obrnimo k vajinima oddajama, tako Joker kot Vikend paket se kmalu vračata, čaka gledalce kaj novega?

Mario: Joker bo odslej na sporedu dvakrat na teden, in sicer v petek in v soboto ob 20. uri.
Jože: Mi ne bomo nič spreminjali, nima smisla spreminjati nekaj, kar je res dobro (smeh obeh). No, seveda bo kaj novega, kako rubriko vsako leto dodamo ali odvzamemo, osnova oddaje pa ostaja.
Mario: Joker ima kot mednarodni format dve izvedbi, tekmovalec lahko dobi deset ali 12 vprašanj, odslej bo v vsaki oddaji en tekmovalec, ki bo dobil 12 vprašanj. Prvih osem oddaj smo po novem receptu posneli že junija, zdaj snemamo naprej.

Jože, za našo rubriko Draga televizija smo dobili kar nekaj pritožb, da se gostov za vašim omizjem ne sliši dobro, ker govorijo eden čez drugega. Lahko to uredite?

Jože: Rad vidim, da se gostje razživijo in si tudi skočijo besedo, če je le vzdušje pravo. Jaz se trudim, da ne skačem v besedo, ker so gostje tam, da govorijo. Meja med tem, da so gostje pod nadzorom in tem, da se res sprostijo, je tanka, hodimo po robu, to, da se kdaj kaj slabo sliši, pa je davek, ki ga je treba plačati.

Jože, na družabnih omrežjih redno objavljate svoje športne podvige na kolesu, ki jih označujete z besedo luft. Boste v sklopu priprav na Popevko tudi Maria peljali na luft?

Mario: Ne, hvala (nasmeh).
Jože: Luft je ključnik, po anglško hashtag, letos sem si namreč zadal, da bom stokrat na kolesu, Maria pa z veseljem povabim zraven. Z Igorjem Bračičem sva šla na primer na sestanek na Katarino.
Mario: No, jaz hodim trikrat na teden na rekreacijo ob 7. uri zjutraj, lahko se mi pridružiš, sem pa v telovadnici …
Jože: Ne, hvala, jaz potrebujem luft, drevesa, gozd, zelenje …
Mario: Saj vse to imam tudi jaz rad, imam tudi psa, le na kolo ne grem tako rad kot Jože.