Interpretacija številnih psiholoških odtenkov

Eden od največjih opernih tenorjev našega časa Jonas Kaufmann prihaja v Ljubljano po verjetno največjem izzivu v sicer izjemni pevski karieri: letos, konec junija in julija, je odpel Tristana v novi produkciji Wagnerjeve opere Tristan in Izolda v münchenski Bavarski državni operi.

Ko ga je novinar agencije Associated Press pred premiero vprašal, ali se počuti dovolj trdnega za petje vloge, ki slovi kot uničevalka glasov, je na videz prostodušno odgovoril: »Vsekakor. Če ne bi bil prepričan vase, je ne bi sprejel.« Ljubljanska publika je lahko pomirjena, včeraj je zatrdil, da se mu glas po petih nastopih v vlogi, ki je po njegovem mnenju najbolj ekstremen izziv za tenorskega pevca, ni poškodoval.



Jonas Kaufmann, ki slovi kot eden redkih vrhunskih tenoristov – kritiki hvalijo njegov gladki, specifično temni in prodorni tenorski glas, ki se v nižjih registrih približuje skoraj baritonskemu izrazu –, v Ljubljano prihaja drugič in z veseljem, je povedal v Viteški dvorani Križank: »Lani smo se res zabavali, navdušenje je bilo veliko tudi zato, ker je festival sploh bil in ga niso odpovedali, in takoj po koncertu sem privolil, da spet pridem. Letošnja epidemiološka situacija je veliko boljša. Prihajam z Dunaja, kjer sem imel nekaj snemanj in dva koncerta, takoj po ljubljanskem koncertu pa grem na vaje v Verono, kjer bom v areni nastopil prvič. Slišim, da je težavno, ker kamen zvečer oddaja akumulirano toploto in za pevce to niso najboljše razmere, a kaj bi se pritoževal, nastop tam so sanje vsakega pevca.«

Kaufmann je še dodal, da si lani ni upal priti z Wagnerjem na programu, saj da nemški skladatelj ni primeren za vsako koncertno prizorišče, celo ne za vsako deželo, v kateri pevec nastopa, a tokrat je upošteval predloge in je odlomkom iz Verdijevih, Ponchiellijevih in Leoncavallovih del v drugem delu programa, ki je v angleščini naslovljen All-Wagner, dodal arije iz Wagnerjevih oper Valkira, Mojstri pevci nürnberški in Lohengrin. To seveda ni primerljivo z izčrpljujočimi nastopi v vlogi Tristana v Münchnu, je še pripomnil, ki pa mu niso škodili; sprva se je vloge bal, saj so mu pevski kolegi govorili o stresu in o tem, kako preživeti tako dolg pevski nastop, potem pa je ugotovil, da se mu je vsak od nastopov zdel lažji in je zmogel premišljati o interpretaciji ogromnega števila psiholoških odtenkov, ki jih je Wagner vpisal v delo. »To je zmeraj izziv, nikdar ni lahko.«
 

Dolgoletno glasbeno prijateljstvo

Temu je pritrdil tudi maestro Jochen Rieder, ki bo nocoj vodil Simfonični orkester RTV Slovenija, lani so tudi njega spraševali, zakaj ni bilo nič Wagnerja na programu, a so k temu, kot je razložil, pripomogli pandemični razlogi, ki niso omogočali pavze med koncertom, pa tudi dolžina odlomkov; letos bo na sporedu blok odlomkov iz Wagnerjevih oper, iz Lohengrina še posebej dolg, dramatičen prizor z odličnim koncem.

Rieder, ki ga s Kaufmannom povezujejo dolgoletno in intenzivno glasbeno prijateljstvo ter številni skupni nastopi na najpomembnejših svetovnih odrih, je pohvalil vajo z ljubljanskimi glasbeniki, ki Wagnerja sicer ne izvajajo pogosto, njegovega nastopa pa se je veselila tudi direktorica orkestra RTV Maja Kojc. Na novinarsko vprašanje, kako bo stopiti na oder, na katerem sta nedavno nastopila Ana Netrebko pa tudi njen soprog, tenorist Jusif Ejvazov, kmalu pa bo na njem tudi José Cura, je Kaufmann v šali odvrnil, da je škoda, da je ruska zvezdnica poročena s tenoristom in z njim zmeraj nastopa, spravljivo pa je dodal, da je svetovnih opernih zvezd tako malo, da drug drugemu želijo le najboljše in da tekmovanja med njimi ni.