Elvis Blagne in Helena Jackson skupaj

Sinočnji koncert ob dvajseti obletnici delovanja zasedbe Elvis Jackson v ljubljanski Cvetličarni je bil pravi obred za njihove zveste vernike, ki so si jih z leti nabrali. Potekal je po ustaljenem protokolu, tako znanem rednim obiskovalcem njihovih koncertov. In to so očitno bili vsi v občinstvu, ker so prizadevno sodelovali od prvega do zadnjega tona.
 
David Kovšca - Buda (glas), Boštjan Beltram - Berto (kitara), Erik Makuc - Slavc (baskitara) in Marko Soršak - Soki (bobni) so z dodatnim tolkalcem, Martin Janžičem - Bucom, s pihalci, mandolinistom in Heleno Blagne sinoči pripravili ognjevit in spektakelski rockovski trušč, ki je pokazal in dokazal, da zasedba kljub 20 letom, kot jih nosi na svoji grbi, premore obilo energije ter razdajanja občinstvu. To je bilo za to hvaležno in je znalo ceniti njihov napor.
 
Buda se je spet izkazal kot izjemno komunikativen mojster ceremoniala, ki je vodil obred po pričakovanih smernicah. In to je tudi bilo pričakovati. Vsak je odigral svoj del predstave. Zasedba je koncert začela akustično, saj so se tako pripravili za nedavno radijsko oddajo Izštekani Jureta Longyke, ga občasno prekinila z elektriko in akustično končala z obvezno zadnjo pesmijo njihovih koncertov – himno zeleni travici, ki jo praviloma odpoje razigrano občinstvo.
 
Sicer pa je bilo občinstvo razigrano od samega začetka, saj člani skupine Elvis Jackson zlahka prenesejo svojo energijo med občinstvo. Tako je občinstvo odpelo skoraj vse pesmi, ni manjkalo letečega toaletnega papirja, prav tako je občinstvo bolj ali manj spretno skakalo z odra, čemur se strokovno pravi stagediving, ni manjkalo napihljive opreme za na plažo, tako da so nekateri in nekatere zaplavali na napihljivi blazini in napihljivem čolnu nad glavami občinstva.

 

Skupina igra neko mešanico, v kateri so punk, ska, metal, pop, surf, funk, rock in kdo bi vedel kaj še vse in je občasno preverjala, koliko je med občinstvom punk rockerjev, koliko je skejterjev in podobno. In glede na to, da je bil punk ska, s katerim so pred dvema desetletjema začenjali, glasba skejterjev, je Buda tudi uprizoril svojo znamenito vratolomno točko – z rolko nad občinstvo – in to dobesedno. O glasbenih vzorih je pričala tudi majica z napisom The Mighty Mighty Bosstones, ki jo je nosil Buda, znamenite bostonske ska punk zasedbe. Za te zasedbe je bila tudi značilna prisotnost pihalcev v skupini, zato so si nekaj takega omislili tudi Elvisi.
 
Težko je verjeti, da je kljub vsem pričakovanim elementom, mogoče pa ravno zaradi njih, lahko tak koncert potekal celovito po pričakovanjih in še vedno ostajal nekaj posebnega in izjemnega.
 
Težko pričakovani vrhunec večera je bil, ko se je nastopajočim na odru pridružila še Helena Blagne, da bi skupaj odpeli novo pesem The Reason is Music. In glasba je res dober razlog za druženje, ki so ga Elvis Jackson z gosti naredili nekaj posebnega in nepozabnega.