Neomejen dostop | že od 9,99€
Na novinarski konferenci, ki je napovedala finale 70. Ljubljana Festivala, so organizatorji v Križankah predstavili poudarke prihodnjih dni. Samo do petka se bodo zvrstili kar štirje dogodki. Prihodnji teden se med drugim obetajo večer opernih arij s Juanom Diegom Flórezom, premiera slovenskega muzikala Povodni mož ter nastop Ane Netrebko in Jusifa Ejvazova.
»Glasba združuje, in ne razdvaja, in je edini jezik, ki ga razumejo vsi narodi sveta,« je ob vprašanju o nasprotovanju nastopu ruske dive, ki ga je s peticijo izrazila ukrajinska skupnost v Sloveniji, povedal direktor in umetniški vodja festivala Darko Brlek. Pojasnil je, da se vse do zdaj niso odzvali namenoma, ker so se »odzvala družbena omrežja in ljudje«. Koncert bo – želijo si ga tako občinstvo kot organizatorji –, za primer kakršnih koli provokacij pa bodo v pripravljenosti. Poudaril je, da so se umetniki, kot sta Ana Netrebko in Valerij Gergijev, ki ga letos na festivalu ni predvsem zaradi logističnih ovir, zaradi vojne v Ukrajini znašli v nemilosti zaradi vmešavanja politike. »Glasba gradi mostove, podirajo jih politiki,« je dejal in dodal, da politizacijo ostro obsojajo.
Kot je bilo razbrati iz poznejšega sporočila za javnost, na koncert sopranistke prejemajo tako pozitivne kot negativne odzive, pri čemer zaznavajo izjemno zanimanje domačih in tujih obiskovalcev. Ob potrditvi odločitve, da koncert ostane na sporedu, so poudarili, da se je Ana Netrebko večkrat »jasno, brezpogojno in javno distancirala ter obsodila agresorska dejanja v Ukrajini«.
»Vojno proti Ukrajini izrecno obsojam in sem v mislih z žrtvami te vojne in njihovimi bližnjimi. Moje stališče je jasno. Nisem članica nobene politične stranke in nisem povezana z nobenim voditeljem Rusije. Priznavam, da si je bilo mogoče moja pretekla dejanja ali izjave napačno tolmačiti, in to obžalujem. Predsednika Putina sem v resnici srečala samo nekajkrat v življenju, pri čemer sta bili najvidnejši priložnosti podelitev priznanj za moje umetniško udejstvovanje in otvoritvena slovesnost olimpijskih iger. Sicer nisem nikoli prejela kakršne koli finančne podpore ruskih oblasti, živim pa v Avstriji, kjer sem tudi davčna rezidentka. Rusijo, svojo domovino, imam rada, s svojim umetniškim izražanjem pa si prizadevam izključno za mir in enotnost,« je dejala konec marca, preden je po premoru spet stopila na odre.
Daleč stran od politike, pa vendar v svet, v katerem se kljub fantazijski dimenziji prepletata tako dobro kot zlo, bo sicer občinstvo danes v popoldanskem in večernem terminu popeljal dogodek Gospodar prstanov & Hobit v izvedbi Akademskega simfoničnega orkestra Khmelnitske filharmonije iz Ukrajine. S pripovedjo ga bo pospremil novozelandski igralec William Kircher, ki je v filmih po Tolkienovi predlogi upodobil škrata Bifurja. Solistka Johanna Krumin je pred nastopom povedala, da bo dogodek zanimiv predvsem za mlade, ki se jih dotakne zgodba o dobrem in zlu. Glasba ima pri tem pomembno vlogo, saj se občinstvo nanjo navadno odzove neposredno. Po njenem mnenju je to izrednega pomena in takšnega učinka si želi tudi na koncertih klasičnega repertoarja, ki ga sicer izvaja. V petek bo, prav tako v dveh terminih, isti orkester pod vodstvom Tarasa Martynyka izvajal glasbo iz filmov o Harryju Potterju, povezovalec pa bo Chris Rankin, iz filmov znan kot Percy Weasley.
Povodni mož pa je lik, ki smo ga vajeni predvsem iz znamenite Prešernove pesmi o ugrabitvi zale Urške, najlepše od Ljubljančank. Iz nje so, poleg drugih virov, kot so ljudske pripovedi in lastna domišljija, črpali snovalci istoimenskega muzikala, ki bo na festivalu 23. in 24. avgusta. Oba termina sta že razprodana. Kot sta poudarila ustvarjalka glasbe Neisha in avtor besedila Ambrož Kvartič, gre za velik in prelomen spektakel, ki spoštuje izročilo, a je hkrati zelo sodoben.
Strinjala sta se, da je ključna beseda muzikala ugrabitev. Iz skopega opisa vsebine je bilo mogoče sklepati, da smo sodobni ljudje Urške, povodni mož pa je digitalni svet, ki nas ugrablja, zasvaja, je poln pasti ter vpliva na našo samopodobo. Urška, ki jo upodablja Raiven in je edini lik s konkretnim imenom, se na poti od ugrabitve do rešitve, poti samospoznavanja, srečuje z mnogimi, ki so globoko zabredli. Pri tem usvaja nauke, ki jih »z empatijo, ki je posledica prepričljive igre in karizme nastopajočih«, gledalci lahko odnesejo domov.
Svarilo o posledicah, ki jih ima lahko na nas hitro spreminjajoči se svet, je bilo tudi v ospredju nedavnega performansa Šabloniranje – spomin na jutri umetnice Eve Petrič, s katerim je želela prikazati »točko emocionalne singularnosti, ki se ji približuje človeštvo«. »Če nekaj lahko prepreči, da nič več ne bo, kot je bilo, je to glasba,« je dejala umetnica. Odmev performansa, ki je vseboval vonj, zvok, videoprojekcije, gib ter govor in petje v živo, je v obliki instalacije Orakelj na ogled v Križevniški cerkvi do 1. septembra. »Verjetno je še čas, da smo aktivni soustvarjalci programov, ki nas bodo kmalu definirali. Morda je še čas, da jih definiramo mi, in ne oni nas,« sporočata performans in instalacija.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji