Brez milosti z Anno Oxa

K nam prihaja slavna italijanska pevka Anna Oxa, ki je popevkarsko kariero razširila prek italijanskih meja, čeprav poje le v italijanščini. Slovenci jo poznamo po prepoznavnem raskavem glasu, ki so ga včasih pogosto predvajale tudi slovenske radijske postaje: Senza pietà, È tutto un attimo, Un'emozione da poco ...

Rodila se je kot Anna Hoxha 28. aprila 1961 v Bariju albanskemu očetu Qazimu Hoxhi in italijanski materi. Kariero je zgradila predvsem kot pevka in tudi kot igralka in televizijska voditeljica. Italijansko občinstvo jo praviloma nagovarja kot »pevko srca« in velja za poosebitev italijanskega popevkarstva, tudi zaradi pogostega nastopanja na festivalu v San Remu.

Že kot najstnica je leta 1978 nastopila v San Remu in se s pesmijo Un'emozione da poco uvrstila na drugo mesto. Po tem velikem uspehu je še isto leto izdala prvenec Oxanna, s katerim se je takoj uvrstila na italijanske glasbene lestvice. V osemdesetih letih je pogosto nastopala na sanremskem festivalu, najbolj uspešna pa je bila leta 1989, ko je balado Ti lascerò odpela s Faustom Lealijem. Ker sta zmagala, sta bila izbrana za italijanskega predstavnika na izboru za pesem Evrovizije leta 1989 v švicarski Lozani s pesmijo Avrei voluto, s katero sta se uvrstila na deveto mesto. Anna Oxa je na San Remu zmagala še enkrat, leta 1999 kot solistka s pesmijo Senza pietà (Brez milosti). Doslej je v petih desetletjih na tem znamenitem festivalu nastopila kar štirinajstkrat in ga leta 1994 tudi vodila.




 

Z androgenim videzom

Zanimivo je, da je kariero začela z nastopom na sanremskem festivalu, kjer je predstavila pesem Un'emozione da poco skladatelja Ivana Fossatija, ki je tudi financiral njen nastop. Takrat je zmagala pop zasedba Matia Bazar. Anna Oxa, ki je pristala na drugem mestu, je pozornost vzbujala tudi s punkovskim androgenim videzom, s katerim je močno odstopala od drugih nastopajočih, pa tudi zvok njene pesmi je bil precej bolj trd kot pri drugih izvajalcih.

Kasneje je to pesem izdala pri založbi RCA Italiana in se takoj uvrstila na prvo mesto lestvice italijanskih singlov. Dobro se je odrezal tudi njen prvenec Oxanna (1978). Kariero je nadaljevala z drugim, sicer nekoliko manj uspešnim singlom, Fatelo con me, ki ga je prav tako napisal Fossati, z njim pa se Oxa pojavi tudi v glasbenem filmu Stryx.



Sodelovala je tudi z italijanskima pevcema Luciem Dallo in Rinom Gaetanom, s katerima je leta 1979 izdala pesem Il pagliaccio azzurro, italijansko priredbo pesmi Till it Shines ameriškega glasbenika Boba Segerja. Bil je tudi uvodni singel z njenega drugega albuma, ki ga je poimenoval po sebi. Album je pristal med desetimi najbolj prodajanimi albumi v Italiji, vseboval pa je tudi italijansko različico pesmi Because the Night ameriške novovalovske pesnice Patti Smith, ki so jo poimenovali Notti per due. Tudi njen naslednji singel iz leta 1980 Controllo totale je bil italijanska različica pesmi Total Control ameriške novovalovske skupine The Motels, uvrstil pa se je na četrto mesto italijanske lestvice singlov.




 

Mešanica popa in rocka

Ker se njena založba ni dovolj angažirano ukvarjala s promocijo njene glasbe, je leta 1981 Anna Oxa podpisala pogodbo z založbo CBS Records International. Naslednje leto se je vrnila na San Remo s pesmijo Io no (Jaz ne). To je bil tudi trenutek radikalne spremembe imidža, saj je opustila punkovsko-novovalovski imidž s kratkimi črnimi lasmi in tudi oster zvok. Pojavila se je z daljšimi blond lasmi in začela poudarjati svoj seksapil, kar je zaznamovalo njeno nadaljnjo kariero. Založba ni bila zadovoljna z rezultatom in se ni lotila izdaje albuma. Tako je Anna Oxa šele naslednje leto s pesmijo Navigando napovedala tretji album Per sognare, per cantare, per ballare (1983). Z nastopanjem na sanremskem festivalu je nadaljevala v letih 1984, 1985, 1986 in 1988, ko se je vsakič uvrstila med prvih sedem. Pesem È tutto un attimo (Vse je trenutek), s katero je nastopila 1986, je bila velika uspešnica v Italiji pa tudi pri nas. Z njo je napovedala naslednji istoimenski album, ki je izšel istega leta.



Devetdeseta leta je preživela z izdajanjem tipičnih popevkarskih albumov, s solidno mešanico popa in rocka, in redno nastopala v San Remu. Zanimivo je, da je bila pesem Donna con te napisana za Patty Pravo, da bi z njo nastopila leta 1990 na tem festivalu. Vendar je ta zahtevala spremembe v pesmi, na koncu pa je zavrnila, da jo bo izvedla. Zato so prosili Anno Oxo, naj jo odpoje, in se je z njo uvrstila v finale, pesem pa je postala ena njenih največjih uspešnic.

V novem tisočletju se je Anna Oxa spet odločila za spremembo zvočne in vizualne podobe. S pesmijo L'eterno movimento (Večno gibanje) in istoimenskim albumom je leta 2001 uvedla bolj internacionalno zveneč zvok. V tem desetletju je še nekajkrat nastopila v San Remu, vendar se ni več uvrščala tako visoko kot prej.