Blues v rocku

Pri sestavljanju lestvic glasbenih skupin s svetovnim vplivom bo vedno med najvišje uvrščenimi britanska rock skupina Led Zeppelin. Oblikovala se je pred pol stoletja v Londonu in je delovala do leta 1980. Sestavljala jo je četverica izjemnih glasbenikov, kitarist Jimmy Page, pevec Robert Plant, basist in klaviaturist John Paul Jones in bobnar John Bonham. Ko je zadnji umrl, so drugi člani zasedbo uradno razpustili, češ da brez njega ne more obstajati. Pozneje so občasno vendarle nastopili pod tem imenom, običajno je takrat na bobnarski stolček sedel Bonhamov sin Jason.

Ravno te dni pred pol stoletja je vrelo na britanski glasbeni sceni. Bluesovski bum je bil na vrhuncu, zato so številni mladi britanski rockovski glasbeniki poslušali temnopolte ameriške mojstre bluesa. Ena takih zasedb, ki je bila prava mala šola bluesa, so bili The Yardbirds. Spremljali so velikane bluesa, v njej pa so doživeli krst trije kitarski bogovi – Eric Clapton, Jimmy Page in Jeff Beck. Clapton je v zasedbi blues dvignil na višjo tehnološko raven. Ko ga je na kitari zamenjal Beck, se je nadaljevalo v smeri eksperimentiranja in psihedeličnega zvoka, ki ga je nato nadgradil Page. Proti koncu delovanja skupine The Yardbirds se je oblikovala zasedba The New Yardbirds, zametek Led Zeppelinov. The Yardbirds so imeli zadnji koncert 7. julija 1968 na kolidžu Luton v Bedfordshiru. Ker so že podpisali pogodbo za turnejo po Skandinaviji, sta bobnar Jim McCarty in pevec Keith Relf pooblastila Jimmyja Paga in basista Chrisa Drejo, naj uporabita ime skupine, da bi izpolnili pogodbene obveznosti.



Sestavila sta novo postavo, v kateri je bil še Robert Plant, sicer pevec zasedb Band of Joy in Hobbstweedle. Ta je za bobnarja predlagal kolega iz skupine Band of Joy Johna Bonhama. John Paul Jones pa se je pozanimal za prosto delovno mesto basista, potem ko se je Dreja na ženin predlog odločil za fotografsko kariero. Tako je nastala nova zasedba, ki je nato odigrala turnejo pod imenom The New Yardbirds. Prvič je skupaj stala na odru 7. septembra 1968 v danskem klubu Gladsaxe Teen Clubs. Mesec pozneje so začeli snemati prvenec, ki je temeljil na njihovem koncertnem programu. Kot dobro uigrana ekipa so ga posneli in zmiksali v zgolj devetih dneh, stroške pa je poravnal Page.

Po končanem snemanju se je morala zasedba preimenovati, kajti Dreja jih je obvestil, da so smeli ime New Yardbirds uporabljati le med skandinavsko turnejo. Pravijo, da sta bobnar Keith Moon in basist John Entwistle iz skupine The Who predlagala ime Lead Balloon (svinčeni balon), ko sta Page in Beck nameravala oblikovati superskupino. Na pobudo menedžerja Petra Granta so opustili e v besedi lead, besedo balon pa zamenjali s cepelinom. Tako je nastalo ime Led Zeppelin, ki ga od 19. oktobra 1968 pozna vsak resen glasbeni poznavalec in ki simbolizira njihovo težko-lahko glasbo. Led Zeppelin so bili pionirji pri proizvodnji težkih zvokov, mnogi jih imajo za botre heavy metala s kančkom psihedelije. Podoben zvok je sočasno gojila tudi ameriška zasedba Iron Butterfly.

Za drugo bi lahko zapisali, da je zgodovina.

Zasedba je bila dejavna nekoliko več kot desetletje, podobno kot skupina The Beatles, in v tem času je nanizala osem odličnih studijskih albumov, enega pa še dve leti po razhodu.

Čeprav je večino glasbe napisal Page, besedila pa Plant, je bilo ves čas veliko nejasnosti glede avtorstva pesmi, ki so jih proslavile. Začelo se je že pri prvencu, na katerem nekatere niso podpisane s pravimi avtorji. Največja kontroverznost v njihovi karieri je povezana z avtorstvom skladbe Stairway to Heaven, njihove največje uspešnice z najbolje prodajanega albuma, znanega kot Led Zeppelin IV; plošča je namreč brez naslova, imena članov pa so nadomestili s simboli.

Že po površnem poslušanju skladba Taurus ameriške zasedbe Spirit z istoimenskega prvenca (izšel je 22. januarja 1968), ki jo je napisal kitarist in pevec Randy California, poslušalca močno spominja na Stairway to Heaven. Pesem je bila posneta novembra 1967, Led Zeppelini pa so bili predskupina Spirita, torej naj bi jo poznali. Stairway to Heaven so izdali na četrtem albumu leta 1971.

Na ovitku ponovne izdaje prvenca skupine Spirit je California zapisal: »Ljudje me vztrajno sprašujejo, zakaj zveni Stairway to Heaven enako kot Taurus, ki je bila izdana dve leti prej. Vem, da so Led Zeppelini svojčas na koncertih igrali našo skladbo Fresh Garbage. Bili so naša predskupina na svoji prvi ameriški turneji.«



Maja 2014 je odvetnik, ki so ga najeli varuhi zapuščine Randyja Californie, napovedal tožbo zaradi kopiranja in zahteval, da je California podpisan kot soavtor ene največjih rockovskih pesmi. Aprila 2016 je sodnik odločil, da je med skladbama dovolj podobnosti in da se proces lahko začne. Sojenje, med katerim je Page pričal kar nekaj ur, se je končalo z razsodbo porote, da Jimmy Page in Robert Plant nista plagiatorja. Porotniki niso smeli poslušati izvirnih studijskih posnetkov, temveč je na sodišču strokovnjak odigral obe pesmi po izvirnem notnem zapisu.

To pa ni edina sporna skladba, takšnih je bilo pri njih za cel album, kajti Zeppelini so si radi sposojali pri drugih, niso pa radi navajali avtorjev skladb. Page in Plant sta se raje sama podpisovala. Kljub temu je bil njihov vpliv z značilnim lahko-težkim zvokom, temelječim na bluesu, usoden za tisoče glasbenikov, ki so jim bili in so jim še vzor.

Največji uspeh so dosegli z že omenjenim četrtim albumom brez naslova, na katerem je nekaj njihovih najbolj znanih pesmi, poleg Stairway to Heaven še Black Dog, Rock and Roll in Going to California. Nanizali so še vrsto drugih, denimo Babe I'm Gonna Leave You, Dazed and Confused, Communication Breakdown, Whole Lotta Love, The Song Remains the Same in Kashmir.

Pred pol stoletja so bili iniciatorji zvoka, ki se je hitro razvil v enega najodmevnejših rockovskih slogov, hard rock oziroma heavy metal, čeprav ni zanemarljiv niti njihov vpliv na folk in blues rock izvajalce. Nekatere njihove skladbe, še posebej Stairway to Heaven, so bile večkrat prirejene, tudi v orkestrski izvedbi.