Od danes do sobote bo ljubljanski Kinodvor gostil festival glasbenega filma
Naj se rola. Hkrati bodo s festivalsko premiero filma
Kriči, Sarajevo! (
Scream for Me Sarajevo) odprli Kinodvorišče. Predstavljenih bo deset dokumentarcev, ki bodo slovensko premiero doživeli na festivalu, in en igrani film.
Filme so uredili v tri tematske sklope:
Zid (ob trideseti obletnici padca berlinskega zidu),
Anatomija zabave in
Barve glasbe, ob 17. uri pa bodo odprli festival z dokumentarcem
Svoboda in rock (
Free To Rock) v režiji
Jima Browna, ki razkriva, kako je rock'n'roll prispeval h koncu hladne vojne. Že demokratične zahodne družbe so se na različne načine borile proti rock'n'rollu in svobodi, ki jo je ta razglašal mladini, kako je šele bilo za železno zaveso.
Vizualno zvočna poslastica vrhunskega avtorja Jima Browna nam bo predstavila to osvobajajočo silo glasbe. Ob 19. uri bo sledil dokumentarec o znamenitem berlinskem studiu
Hansa Studio: Ob zidu 1976–90, kjer je nastalo nekaj izjemnih zvočnih zapisov. Noben drug studio ni ponujal tako edinstvenega okolja kot ta osamljena zgradba sredi zapuščenega Potsdamskega trga v Zahodnem Berlinu, le nekaj metrov od berlinskega zidu. Slednjega je prav v tem studiu s skladbo
Heroes ovekovečil
David Bowie, njegov sostanovalec
Iggy Pop je tu odkril
Lust For Life in med vožnjo z U-Bahnom in S-Bahnom našel navdih za pesem
The Passenger, U2 pa so v njem posneli album
Achtung Baby.
Bruce Dickinson sredi obleganega Sarajeva.
Foto: arhiv studia
Odprtje Kinodvorišča
S festivalsko premiero
Kriči, Sarajevo!, na kateri bodo gostili režiserja
Tarika Hodžića in producenta
Adnana Ćuharo, bodo ob 21.30 uradno odprli Kinodvorišče, Kinodvorov letni kino v atriju Slovenskih železnic. Film prinaša izjemno zgodbo decembrske noči leta 1994, ko je pred obiskovalce kulturnega doma obleganega Sarajeva stopil
Bruce Dickinson, legendarni pevec skupine
Iron Maiden.
Petkov program prinaša najprej dokumentarec o prevečkrat spregledanih ljudeh v ozadju glasbene industrije. Dokumentarec
Šov mora biti: legendarni organizatorji rock koncertov anekdotično, živahno in duhovito razgrinja velikokrat spregledan, a ključni del zgodovine rock'n'rolla: zgodbo organizatorjev koncertov in agentov, ki so razvili posel glasbenih turnej. To je poklon majhni skupini glasbenih navdušencev, ki so prinesli svetu živi rock'n'roll: od zakotnih klubov, ki jih je Frank Zappa imenoval »psihedelične luknje«, do razprodanih stadionov, na katerih so bili megadogodki, kakršen je bil
Live Aid.
Sledil bo zanimiv dokumentarec
Francoski valovi, ki skozi pričevanja ikoničnih francoskih in mednarodnih glasbenikov razkriva zgodovino francoske elektronske glasbe, kot jo vidi mlada generacija. Festival bodo nadaljevali s filmom o svojčas najbolj razvpitem disku na svetu
Studio 54. Ta newyorški nočni klub je bil središče hedonizma, odprtosti in blišča, poln glamuroznih zvezdnikov, naključnega seksa in norih kokainskih zabav. Vanj ni mogel vstopiti vsak, so pa novice o slavnih obiskovalcih vsak dan polnile tabloide.
V Studiu 54 je mrgolelo slavnih, od Lize Minnelli do Andyja Warhola.
Foto Adam Schull
Glasba kot človekova bit
Sobotni program obsega dokumentarec
Črni Indijanci o prebivalcih New Orleansa, ki ohranjajo ter prenašajo afriško in indijansko tradicijo, v kateri se spajajo trdoživost in duhovnost, čut za glasbo in ustvarjalnost. Dokumentarec se poklanja indijanskim duhovom na ameriški zemlji, kakor to počnejo plemenski poglavarji. Film, poln glasbe, plesa in radosti, nas popelje h koreninam »klica in odgovora«, ene od zadnjih živih tradicij afriške glasbene kulture, pri kateri se je napajal tudi jazz.
Založba Blue Note je pojem med ljubitelji jazza, v dokumentarcu
Blue Note: onkraj not razkrijejo edinstveno vizijo ikonične ameriške založbe, ki sta jo leta 1939 ustanovila nemška priseljenca judovskih korenin
Alfred Lion in
Francis Wolff in pri kateri so snemali nekateri najpomembnejši jazzovski glasbeniki 20. in 21. stoletja.
Zanimivo zgodbo prinaša tudi dokumentarec
Carmine Street Guitars o posebni trgovini s kitarami na manhattanskem Greenwich Villageu. V njej mojster
Rick Kelly in njegova mlada vajenka ročno izdelujeta kitare iz lesa, najdenega v starih hotelih, barih, cerkvah. Kitare, narejene iz teh »kosti mesta«, niso videti in ne zvenijo kot nobena druga kitara, zato so med Kellyjevimi strankami ikone kot
Bob Dylan,
Lou Reed,
Patti Smith in
Jim Jarmusch. Festival bodo v soboto sklenili s podobno tematiko, kot so začeli. Igrani film
Poletje ruskega režiserja Kirila Serebrenikova, ki so ga predstavili tudi na zadnjem Liffu, prinaša zgodbo leningrajske mladine, ki poleti v zgodnjih osemdesetih požira pretihotapljene albume Louja Reeda in Davida Bowieja. Film je navdihnilo življenje dveh ključnih predstavnikov ruskega rocka.
Komentarji