Srce Sarajeva romunskemu filmu, nagrade tudi slovenskima avtoricama

Srce Sarajeva za najboljši film je prejel romunski režiser  Emanuel Pârvu za filmsko zgodbo Tri kilometre do konca sveta o mladeniču, ki v rojstni vasi v delti Donavi postane žrtev uličnega napada, ki popolnoma obrne njegov svet na glavo. 

V vseh tekmovalnih programih Sarajevskega filmskega festivala so letos Slovenijo zastopale močne avtorice.

Sonja Prosenc s posebno partnersko nagrado sarajevskega filmskega festivala cicae, Združenja evropskih art kinematografov FOTO: Sarajevo Film Festival

V tekmovalnem programu celovečercev je bila to Sonja Prosenc z družinsko satiro Odrešitev za začetnike, ki je prejela posebno partnersko nagrado cicae, ki jo podeljuje mednarodno združenje art kinematografov. Ta nagrada pomeni, da bo film dobil posebno podporo, ko gre za pomoč pri distribuciji, predvajanju filma in doseganju občinstva prek mreže 3000-ih evropskih kinematografov v 45-ih državah. 

V dokumentarnem programu je posebno nagrado za vzpodbujanje enakopravnosti žensk v filmski industriji prejela režiserka Maja Doroteja Prelog  za dokumentarec Cent'anni (Sto let), občutljivo posneto zgodbo o partnerjevem premagovanju bolezni, ki hkrati razkriva rane v njuni  ljubezni.

Sarajevski filmski festival ima vse, kar imajo veliki festivali, tudi rdečo preprogo, po kateri so se pred svečano ceremonijo podelitve nagrad v Narodnem pozorištu sprehodilli direktor SFF Jovan Marjanović, avtorice in avtorji, selektorici  osrednjih tekmovalnih programov Elma Tataragić in Rada Šešić, pa seveda člani mednarodnih žirij; podelitev je neposredno prenašala televizija Bosne in Hercegovine.

Sebastian Cavazza, član žirije tekmovalnega programa za igrani celovečerec, je tik pred začetkom slovesnosti povedal, da je »bilo ob ogledu tekmovalnih filmov med člani žirije precej strastnih razprav«, a da so odločitve o najboljšem igranem filmu »kljub vsemu sprejeli soglasno«.

Najboljši igrani film SFF

»Naša žirija se zahvaljuje in čestita festivalu ob izjemni selekciji filmov,« je zbrano občinstvo v dvorani Narodnega gledališča nagovoril predsednik žirije Paul Schrader, preden so razglasili zmagovalce osrednjega tekmovalnega  programa.

Srce Sarajeva za najboljši film je dobil romunski film Tri kilometre do konca sveta režiserja Emanuela Pârvuja.

V filmu sledimo sedemnajstletnemu Adiju, ki preživlja poletje v rojstni vasi v delti Donave, ko neke noči postane žrtev brutalnega uličnega napada, kar popolnoma poruši njegovo dojemanje sveta. Avtor filma Emanuel Pârvu se je najprej zahvalil selektorici Elmi Tataragić, ki mu je verjela tudi pred mnogo leti. »To je res posebna nagrada zame, saj sem pred sedmimi leti tu dobil prvo nagrado za režijo,«  e dejal in festivalu, ki »slavi raznolikost in lepoto«, zaželel vse najlepše za 30. rojstni dan.

Režiser Emanuel Parvu s scenaristko Miruno Berescu pred predvajanjem filma Trije kilometri do konca sveta  (Trei Kilometri Pana La Capatul Lumii) v tekmovalnem programu 77. Cannskega filmskega  festivala  FOTO: Stephane Mahe Reuters

Srce Sarajeva za najboljšega igralca je podelil Sebastian Cavazza, in sicer romunskemu igralcu Doru Bemu v filmu Holly Week (Sveti teden) režiserja Andreja Cohna, »za njegovo izjemno upodobitev lika Leiba, »ki se v ksenofobnih in antisemitskih razmerah na začetku 19. stoletja v Romuniji bori za ohranitev lastnega dostojanstva in preživetje svoje družine. Igralec z izjemno natančnostjo in minimalnimi igralskimi sredstvi izdatno podpira filmsko pripoved, hkrati pa s svojo živo, a subtilno igro zvesto sledi danim okoliščinam zgodbe.«

Romunski igralec se je javil po videu in se zahvalil vsem, ki so omogočili film in čestital mestu Sarajevu »za izjemen in dolgoživ festival, ki slavi lepoto in raznovrstnost balkanske kinematografije«. Dejal je še, da je »Sarajevo v svetu, ki ga pretresajo  iracionalni konflikti, zbralo, da slavi dušo in srce kinematografije. Verjamem v vrednote: vera, upanje in ljubezen. Največja je ljubezen! Iz srca Bukarešte v srce Sarajeva vam pošiljam veliko ljubezni,« je še sporočil igralec.

Nagrado za  najboljšo igralko je Cavazza predal somalijski igralki Anab Ahmed Ibrahim za vlogo v filmu Vas ob raju za »njeno močno in nepozabno vlogo, medtem ko smo priče njenim skromnim sanjam - imeti svojo majhno šivalnico v Somaliji, potem ko je izgubila službo in je njen mož zaradi njene neplodnosti vložil zahtevo za ločitev. Z malo besedami, le s svojimi očmi, ki gorijo v resnici in skrivnosti, se je Anab dotaknila naših src,« je v obrazložitvi zapisal Cavazza.

 Tudi somalijska igralka ni bila več v Sarajevu in je prek video posnetka sporočila, da je  srečna in hvaležna za nagrado in za izjemno čustveno atmosfero festivala.«  

Nagrado za najboljšo režijo je dobil grški režiser  Yorgos Zois za film Arkadija, pretresljivo zgodbo o ljubezni, izgubi in sprejemanju resnice. Zois je ob prejemu nagrade opozoril na politično situacijo v Grčiji, na neodzivnost države ob nedavnih požarih, ki je ignorirala prošnje gasilcev za povečana sredstva.

Opozoril je na poboje na Univerzi, za katere država ni poiskala krivca, seznanil pa nas je tudi s tem, da so vsi filmski avtorji v Grčiji v znamenje protesta umaknili svoje filme iz selekcije za nominacijo za oskarja za tujejezični film.

»Ministrstvo ni poslušalo zahtev delavcev v filmski industriji, njihova aroganca je nesprejemljiva! Oblasti bi morale biti služabniki družbe, ne pa gospodarji, in če bodo nadaljevali s svojim nasiljem, se bomo borili na vseh frontah«, je dejal.

Maja Doroteja Prelog in Blaž Murn v dokumentarnem filmu Cent'anni/ Sto let, ki je prejel posebno nagrado za vzpodbujanje enakopravnosti spolov v filmski industriji v višini 7.500 evrov. FOTO: SFC

Nagrada za vzpodbujanje enakopravnosti spolov v filmski industriji slovenski avtorici

Posebno nagrado za promocijo spolne enakopravnosti je žirija dodelila slovenski režiserki Maji Doroteji Prelog.

Njen dokumentarec Cent’anni, ki je pred tem prejel nagrado občinstva na tržaškem filmskem festivalu, skozi osupljive posnetke narave govori o kompleksnih pokrajinah ljubezni.  Potem ko je premagal smrtonosno bolezen se Blaž odpravi na kolesarsko dirko Giro d'Italia, njegova partnerica, avtorica filma, ima nalogo, da ta kolesarski podvig ovekoveči. Načrtovana vožnja od Dolomitov do Siclije, ki ima cilj, da par prevzame nadzor nad svojim življenjem, se spremeni v pot samospoznavanja in odpiranja ran.

Avtorica se je na slovesnost javila prek video klica, saj je bila ob razglasitvi ravno na letališču v Skopju. Zahvalila se je žiriji in Sarajevu za izjemno izkušnjo, jutro po nagradi pa je za Delo povedala, da je bila zanjo nagrada že to, da se je uvrstila v tekmovalni program dokumentarnega filma na tak festival. »Obe projekciji filma sta bili izjemno čustveni, dobila sem toliko čudovitih odzivov, da se je zdelo, kot da sem že dobila sto majhnih src Sarajeva, je rekla za Delo po telefonu. Z vsakim novim intervjujem in novo projekcijo filma, lažje govorim o njem, ker je v določenem  trenutku zelo težko ločiti resničnost od fikcije, je še dejala.

Najboljši dokumentarni film

V tekmovalnem programu v selekciji Rade Šešić se je žirija, ki so jo sestavljali Mandy Chang, ustanoviteljica in kreativna direktorica Freemantleove dokumentarne produkcije Undeniable, Marek Hovorka, češki direktor Mednarodnega festivala dokumentarnega filma Ji.hlava in kitajski režiser in producent  Wang Xiaoshuai, odločila, da je najboljši dokumentarni film 30. sarajevskega festivala ukrajinski film Slika za spomin v režiji Olge Chernykh.

Režiserka nagrajenega filma se je javila prek videoklica in se zahvalila festivalu za njegovo velikodušnost in posluh. »Ta nagrada je tudi za mojo mamo in mojo babico, ki še vedno živita pod rusko okupacijo, in želim si, da bi bili lahko tukaj z mano in delili ta prelep trenutek«. Dodala je še, da »ni prav, da v tem trenutku ne morem biti z vami, ker imam  vizo samo za štiri dni«, in vsem gostom zaželela, naj uživajo v zaključku festivala.

Najboljši kratki film

Srce Sarajeva za najboljši kratkometražni dokumentarec je dobil kosovski film Kot bolestno rumena v režiji Norike Sefa. Nagrado za človekove pravice je prejela madžarska režiserka Anna Rubi za dokumentarec Tvoje življenje brez mene, ki se ukvarja s skupino mater otrok s posebnimi potrebami, posebna nagrada  žirije pa je šla v roke grški avtorici Daphné Hérétakis za film To, kar zahtevamo od kipa, je, da se ne premika.

Srce Sarajeva za najboljši kratki film je dobil turški film Odsoten, režiserja Cema Demirera.

Tudi v študentskem tekmovalnem programu sta nas zastopali nadarjeni avtorici, in sicer Tinkara Klipšteter s tematiko spolnega nasilja na igralski akademiji, ki jo raziskuje v filmu  Mentor, in Anja Resman s filmom Onkraj obraza, z zgodbo o mladeniču, ki se po smrti očeta med pospravljanjem njegovega stanovanja sooča s svojim travmatičnim otroštvom. 

Žirija je nagrado za najboljši študentski kratki film podelila srbski režiserki Nađi Petrović za Vonj po sveži barvi.

Tokrat so na SFF  prvič podelili tudi nagrado za ekološko osveščenost, njen namen je, da dviguje zavest in osveščenost o okoljskih spremembah.  Nagrado so podelili lokalnemu filmu, »avtorjema, ki sta ustvarila zgodbo, ki spominja na triler«, režiserjema filma Nebo nad Zenico Zlatku Pranjiću in Nanni Frank Møller.