Srbija v spominih na igralca: Ne, neću plakati. Ne bom jokal

V ponedeljek bodo na Novem pokopališču v Beogradu pokopali Žarka Lauševića. Tako je za agencijo Tanjug v imenu družine potrdila njegova žena Anita Laušević, ki ima z igralcem hčerko Jano. Eden najbolj znanih črnogorskih, srbskih in jugoslovanskih igralcev druge polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja je umrl v sredo, v 63. letu starosti, po kratki in hudi bolezni.

Laušević je bil rojen leta 1960 na Cetinju, leta 1982 pa je diplomiral iz igre na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Že takoj je dobil številne vloge v matičnem Jugoslovanskem dramskem gledališču. Na filmu je debitiral leta 1982 z vlogo v filmu Progon, izjemno priljubljenost mu je prinesla vloga Šilja v srbski televizijski nadaljevanki Sivi dom (1984), ki je govorila o usodah otrok iz popravnega doma. Zaigral je v tridesetih filmih in televizijskih serijah, med njimi v Zgodilo se je na današnji dan, Povej mi, zakaj si me zapustil, Jagode v grlu, Boj na Kosovu, Polbrata iste matere, Bolje od bega ... Za vlogo v hrvaško-srbski koprodukciji Oficir z vrtnico je leta 1987 prejel zlato areno na filmskem festivalu v Pulju za najboljšega glavnega igralca.

Predstava, ki mu je spremenila življenje

Na vrhuncu slave mu je ena sama julijska noč leta 1993 za vedno spremenila življenje: Skupaj z njegovim pet let starejšim bratom Branimirjem ga je pred kavarno v Podgorici napadla skupina huliganov, s pištolo je ubil dva napadalca, tretjega pa hudo ranil. Laušević je namreč po nasvetu policije in po grožnjah, ki jih je prejel zaradi (seksualne) vloge svetega Save v istoimenski predstavi, nabavil orožje. 

Za vlogo v hrvaško-srbski koprodukciji Oficir z rožo je leta 1987 prejel zlato areno na filmskem festivalu v Pulju za najboljšega glavnega igralca. FOTO: Cropix

Najprej je bil obsojen na 13 let zapora, leta 1998 pa so mu kazen spremenili na štiri leta zapora. Ko je bil izpuščen, je nov dom je za več kot deset let našel v Združenih državah Amerike. V tistem obdobju se je tudi ločil od takratne žene Maje, s katero je imel dva otroka, sina Dušana in hčerko Asjo.

Z odločitvijo vrhovnega sodišča leta 2001 pa je bil ponovno obsojen na 13 let zapora, za njim so razpisali tiralico in ga leta 2009 aretirali v New Yorku, ker ni imel veljavnega potnega lista. Konec leta 2011 ga je takratni srbski predsednik Boris Tadić pomilostil.

O tem dogodku in o zaporu je leta 2011 izšla njegova knjiga z naslovom Godina prođe, dan nikad (Leto mine, dan nikoli je v slovenskem prevodu izdala založba Modrijan). Laušević je v prvem delu opisal svoje življenje pred in po tragediji leta 1993, Druga knjiga obravnava njegovo življenje po razsodbi, Sve prođe, pa i doživotna je zaporniški dnevnik. V knjigi Padre, idiote so opisani njegovi dnevi na »svobodi«. 

Rojen sem bil leta 1960, umrl leta 1993

Kot piše srbska Politika, je zadnjih letih odigral številne vloge v projektih, kot so film Smrdljiva pravljica in seriji Sence nad Balkanom in Kalkanski krogi o sporu med dvema družinama v malem mestu. Lani je bila po motivih knjige Leto mine, dan nikoli posneta serija Padec v režiji Bojana Vuletića z Milanom Marićem v glavni vlogi.

Laušević se je zadnjič v javnosti pojavil oktobra na premieri filma Heroji Haliarda režiserja Radoša Bajića. »Človek, ki je ubijal, nikoli več ne more biti svoboden,« med drugim piše v knjigi Leto mine, dan nikoli. Pred leti je za srbski Blic izjavil: »Rojen sem bil leta 1960, umrl leta 1993.«

Na družbenih omrežjih se od srede vrstijo sporočila njegovih igralskih kolegov, ki njegovo usodo primerjajo z antično tragedijo. »Nikoli ne bom pozabila njegovega neustavljivega šarma, duhovitosti, ki je bila melanholična in tako nežna,« je za srbski Informer povedala prav tako zvezda jugoslovanskega filma Mirjana Karanović.