»Ni vsem všeč, da je festival tako velik«

S filmom danske režiserke Lone Scherfig The Kindness of Strangers (Ljubeznivost tujcev) se bo nocoj odprl 69. Berlinale, eden izmed največjih filmskih festivalov­ na svetu, ki vsako leto pritegne več deset tisoč obiskovalcev. Za prestižnega zlatega medveda se bo potegovalo 17 filmov, v različnih programskih sklopih bodo prikazali približno 400 filmov vseh žanrov, dolžin in formatov. Letošnje geslo festivala je Zasebno je politično.

Režiserka otvoritvenega filma Lone Scherfig že ima srebrnega medveda za režijo, dobila ga je leta 2001, njen najnovejši film pa je dansko-kanadska koprodukcija, v kateri med drugimi igrajo Zoe Kazan, Tahar Rahim, Andrea Riseborough in Bill Nighy.

Med znanimi režiserkami in reži­serji, ki tekmujejo za medvede, so Francoz François Ozon, Poljakinja Agnieszka Holland in Zhang Yimou iz Kitajske. Z velikim zanimanjem pričakujejo tudi kitajskega režiserja Wang Quan'ana, ki je dobil zlatega medveda leta 2007 za film Tujina poroka, ter Turka Emina Alperja, ker sta kritična do oblasti v svojih državah. Med nemškimi avtorji, ki so na Berlinalu po tradiciji močno zastopani, je v središču pozornosti Fatih Akin, prejemnik pomembnih nagrad na festivalih v Berlinu in Cannesu in tudi evropske filmske nagrade. Na Berlinalu bo predstavil film Der Goldene Handschuh (Zlata rokavica) o berlinskem morilcu žensk iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Teme filmov bodo raznolike, od družine in spolne enakopravnosti do otroštva in prehrane. V glavnem tekmovalnem programu je sedem filmov, ki so jih režirale ženske, kar je občutno več kot na drugih festivalih tako ­imenovane kategorije A.

Privlačen za široko občinstvo

Letošnji Berlinale bo v znamenju slovesa direktorja Dietra Kosslicka, ki je bil na tem mestu 18 let in bil iz leta v leto deležen več kritik. Predvsem so mu očitali padanje ravni prikazanih filmov. Kritikom je ob slovesu sporočil: »Ni vsem všeč, da je Berlinale postal tako velik. Kaj pa je drugega smisel festivala, kot da raste in v občinstvu budi željo po filmih.« Kosslick je dal Berlinalu pečat. Njegovi največji zaslugi sta, da je festival naredil privlačen za široko občinstvo in okrepil vlogo nemškega filma. Vodstvo festivala bo zdaj v rokah nekdanjega umetniškega direktorja festivala v Locarnu, Italijana Carla Chatriana, in Nizozemke Mariette Rissenbeek, ki je doslej skrbela za promocijo ­nemškega filma v tujini.

V pomembnem programu Forum bodo prikazali 39 filmov. To so po tradiciji družbenoangažirana dela z brezkompromisnim stališčem. V Panorami, ki je pri gledalcih najbolj priljubljena, bodo prikazali 45 filmov iz 38 držav in tudi tu bo program politično izzivalen. Letos so vanj uvrstili precej filmov o ženskah, ki večinoma portretirajo umetnice z raznih koncev sveta.
Nasploh bo kar nekaj priredb književnih del. Italijan Claudio Giovannesi je posnel film po romanu Roberta Saviana La paranza dei bambini (Otroci mafijci), Kelly Copper in Pavol Liska po romanu Elfriede Jelinek Die Kinder der Toten (Otroci mrtvih), Rita Azevedo Gomes po kratki zgodbi Roberta Musila iz zbirke Drei Frauen (Tri ženske), Ghassan Salhab pa Une Rose Ouverte (Odprta vrtnica) po zaporniških pismih Rose Luxemburg.

Na spored Berlinala sta se uvrstili tudi slovenski manjšinski koprodukciji. V tekmovalni program makedonsko-slovensko-belgijsko-francosko-hrvaška koprodukcija Bog obstaja, ime ji je Petrunija makedonske režiserke Teone Strugar Mitevske. Slovenski koproducent filma je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo. Film govori o tradicionalnem januarskem običaju v makedonskem mestu Štip, ko krajevni duhovnik vrže v reko lesen križ, za katerim skače na stotine moških. Tistega, ki ga potegne iz vode, spremljata sreča in uspeh. Tokrat za križem spontano skoči tudi Petrunija in uspe ji ga zgrabiti pred drugimi. Moški so jezni, ker si je ženska drznila sodelovati v njihovem ritualu. Nastane popoln kaos.

Drugi film, Šivi, je nastal v koprodukciji Srbije, Slovenije, Hrvaške ter BiH. Slovenska koproducenta sta Alan Vitezič in Darko Vinkl iz produkcijske hiše Nora.

Festivalski žiriji bo predsedovala Juliette Binoche, člani pa so nemška igralka Sandra Hüller, britanska igralka Trudie Styler, čilski režiser Sebastián Lelio, kurator filmske zbirke newyorškega muzeja MoMA Rajendra Roy in ameriški filmski kritik Justin Chang.

Čast za Charlotte Rampling

Zlatega medveda je lani dobil film Ne dotikaj se me romunske režiserke Adine Pintilie. Je pa že znano, komu bodo podelili častnega zlatega medveda – britanski filmski in gledališki igralki Charlotte Rampling, ki je nastopila v več kot sto filmih, zaslovela pa s filmom Nočni portir (1974) Liliane Cavani o mazohističnem odnosu med poveljnikom taborišča in taboriščnico. Med drugim je igrala v filmih Bazen režiserja Françoisa Ozona, Melanholija Larsa von Trierja, nazadnje pa navdušila leta 2015 z vlogo v filmu 45 let, ki ga je režiral Andrew Haigh. Charotte Rampling je ena od najbolj cenjenih evropskih filmskih igralk. Rodila se je leta 1946 v kraju Sturmer v Essexu, odraščala pa v Gibraltarju. Zatem je živela v Franciji, Italiji in Španiji.