Meg Ryan: Kultura in umetnost sta dejanje odpora, in SFF je dokaz za to!

Hollywoodska igralka Meg Ryan, ki se je spomnimo tudi po ikoničnih romantičnih komedijah, kot sta Ko je Harry srečal Sally in Romanca v Seattlu, je nagrado za življenjsko ustvarjanje prejela iz rok direktorja Sarajevskega filmskega festivala Jovana Marjanovića po projekciji njenega filma Čaka te pošt@, in to na istem mestu, kjer so film pokazali pred 25 leti, ko je bilo mesto še ranjeno od posledic vojne. »Hvala Sarajevskemu filmskemu festivalu in vsem vam, ki ste tukaj, hvala za vaša srca!« je dejala nad odzivom občinstva očitno ganjena igralka.

»Hvala, da se vam lahko zahvalim za to, kar delate že toliko let. Ste izjemen primer, kako pomembna je skupnost, kako pomembno je gledati filme, poslušati glasbo, plesati in tako potrditi, da sta umetnost in kultura dejanje odpora,« je dejala Meg Ryan in vzbudila buren odziv občinstva.

Marjanović je ob predaji nagrade še enkrat ponovil, da je festivalu v čast, da se lahko poklonijo igralki, »katere talent, šarm in vsestranskost že desetletja navdušujejo svetovno občinstvo. Njena kariera je dokaz magičnosti pripovedovanja zgodb skozi film.«

»Billy je bil popolna oseba, s katero lahko simuliraš orgazem«

Meg Ryan je imela pred tem v Bosanskem kulturnem centru mojstrski tečaj, ki ga je na ležeren način, v slogu pogovornih oddaj, moderiral oskarjevec Danis Tanović, s katerim ju druži dolgoletno poznanstvo. Kot smo izvedeli, sta bila med drugim leta 2003 skupaj člana žirije za igrani film v Cannesu, ki ji je predsedoval Steven Soderbergh. To je bila najbolj razigrana in uporniška žirija, sta se pošalila, nič čudnega, da naju niso več povabili. Njen smeh je bil zvončkljajoč, kot smeh dekleta, ki se ga spomnimo iz filmov, njena duhovitost je očarala.

Tanović je najprej prikazal odlomek iz njene najbolj ikonične komedije Ko Harry sreča Sally scenaristke Nore Ephron, ki je vzbudil očitno navdušenje obiskovalcev v nabito polni dvorani Bosanskega kulturnega centra. Ryanova je nato soigralca Billyja Crystala opisala kot »popolno osebo, s katero lahko simulira orgazem«, in med smehom pristavila: »Mar ni noro, da si slaven zaradi tega!«

Nagrado za življenjsko ustvarjanje je prejela iz rok direktorja Sarajevskega filmskega festivala Jovana Marjanovića. FOTO: Elvis Barukcic/AFP

Novinarka, ki jo je med zvezde izstrelil Top Gun

S Tanovićem sta se dotaknila njenih začetkov, ko je v 80. letih prejšnjega stoletja ob študiju novinarstva na newyorški univerzi hodila na avdicije in igrala v telenoveli As the World Turns, s čimer si je pomagala plačati študij. Ker je imela že kot otrok strah pred nastopanjem, je trajalo kar nekaj časa, da se je navadila na igro pred kamero, je povedala. »Ko sem začenjala, si nisem mogla zapomniti replik, nisem vedela, kako se postaviti na črto ...«

Takoj zatem jo je v orbito izstrelila vloga v uspešnici Top Gun iz leta 1986, v kateri je igrala ob Tomu Cruisu, Tanović pa ni pozabil pripomniti, kakšen vpliv je takrat kot nov obraz v filmu imela na moške njegove generacije.

Njen drugi film Ko je Harry srečal Sally (1989) Roba Reinerja je bil prvi od trojice vlog v romantičnih komedijah, ki so odločale o njeni karieri – Čaka te pošt@ in Romanca v Seattlu –, ki jih je napisala pokojna scenaristka in režiserka Nora Ephron.

Kot je dejala Meg Ryan, je znala na filmskem setu ustvariti atmosfero, v kateri je iz ljudi potegnila najboljše: »Na snemanju je bilo kot na večerni zabavi pri njej doma. Bilo je tako zabavno. Nora je prirejala kuharska tekmovanja in degustacije, snemanje je bilo kot večerja, za katero bi si želel, da se nikoli ne konča.«

Na filmska platna se vrača po osmih letih

Mojstrski tečaj je bil tudi posebna priložnost za vpogled v ključne vidike njene kariere in njen novi film What Happens Later, ki bo prikazan na festivalu. Romantična komedija, ki jo je Ryanova režirala, napisala scenarij in v njej zaigrala z Davidom Duchovnyjem, je njen drugi režijski podvig po neodvisnem filmu Itaka. Temelji na drami Stevena Dietza Shooting Star in govori o dveh ljubimcih, ki se po mnogih letih srečata na letališču, ko so njuni leti odpovedani zaradi snežne nevihte, ter se v eni sami noči sprehodita skozi skupno preteklost.

Ameriška igralka Meg Ryan in direktor festivala Jovan Marjanović FOTO: Amel Emric/Reuters

Na Tanovićevo vprašanje, kako ji je uspelo režirati in hkrati igrati, češ da sam tega ne bi zmogel, je odgovorila, da se je na vlogo prav zato pripravljala dolgo pred snemanjem, da se je na samem filmskem setu posvetila predvsem režiji.

Ryanova, ki se na filmska platna vrača prvič po osmih letih, je povedala, da gre za nizkoproračunski film, čeprav je proračun v višini treh milijonov dolarjev za marsikaterega domačega avtorja v regiji vse prej kot nizek. Posneli so ga v 21 nočeh, zaradi pomanjkanja sredstev so drugi del filma morali posneti kar v muzeju v Kansasu, je povedala, a je bil to zanjo izziv, da so morali iskati nove kreativne rešitve.

V pogovoru se je spomnila tudi nekaterih nepozabnih nastopov na velikem platnu in opisala, kako si je kot neizkušena igralka na snemanju filma Top Gun morala pomagati z navodili režiserja Tonyja Scotta, ki ji je rekel zgolj: 'V tem prizoru si srečna.' Ali: 'V tem prizoru si žalostna.' Omenila je, kako je preučevala dela Carla Junga, da je lahko igrala tri različne ženske v filmu s Tomom Hanksom Joe vs. the Volcano (1990), in s kakšno težavo se je vživela v lik alkoholičarke v filmu Ko moški ljubi žensko (1994).

FOTO: Elvis Barukcic/AFP

Najbolj slavna vloga, ki jo je zavrnila

Tanović je občinstvo spomnil tudi na njeno »najbolj slavno« vlogo, ki jo je zavrnila, vlogo pripravnice pri FBI Clarice Starling v srhljivki Ko jagenjčki obmolknejo (1991) z nepozabnim Anthonyjem Hopkinsom v vlogi množičnega morilca Hannibala Lecterja. Meg Ryan je duhovito odvrnila, da vse kaže, da je bila Jodie Foster »prava oseba za ta film, saj ga sama ne vidi ravno kot komedijo«, in sprožila smeh v dvorani.

Med pogovorom so prikazali odlomek iz psihološkega trilerja In the Cut (2003) režiserke Jane Campion, v katerem je Meg Ryan ustvarila precej neobičajno vlogo glede na svoj opus in v presežnikih govorila o sodelovanju s samosvojo režiserko, ki jo dojema »kot izjemno umetnico in upornico v svetu filma«. »Opazila sem, da igralci na režiserje pogosto projicirajo odnose z lastnimi starši. Če kot režiser nisi vreden spoštovanja, imaš težave z igralci.«

Kaj pomeni biti ženska po šestdesetem letu v filmski industriji?

Na koncu je iz občinstva prišlo tudi vprašanje, kaj pomeni biti ženska v Hollywoodu po šestdesetem letu, s kakšnimi omejitvami se srečuje.

Meg Ryan se je sprva očarljivo izognila pereči tematiki in dejala, da se ne ukvarja preveč z negativnimi stvarmi v poslu. »Sem najsrečnejša oseba, ki ste jo kdaj srečali,« je rekla in zvenelo je skoraj prepričljivo. »Res nimam občutka, da bi mi bilo karkoli odvzeto. Imam super življenje in delam z izjemnimi ljudmi.«

Nato je priznala, da se zaveda, da za ženske po določeni starosti obstajajo določene omejitve, a da jo je prav to spodbudilo, da je kariero usmerila na nove  poti in začela režirati. »Nobenega dvoma ni, da so za starejše igralke vloge omejene, zanimivo pa je, da te omejitve ne veljajo za režiserje ali producente. In na neki točki si preprosto želiš povedati, kar misliš.«

Razkrila je tudi tri prihajajoče projekte: v enem ima glavno vlogo, drugega bo režirala, tretjega pa namerava sama režirati in producirati.

»Rada sem v okolju, kjer lahko pripovedujem dobre zgodbe. Sredi svoje kariere sem odkrila, kako pomembna je skupnost, ne le med filmskimi ustvarjalci, ampak skupnost, ki jo zgodbe ustvarijo z občinstvom. Zato se zavedam, kako srečna sem, da se lahko preživljam s tem poklicem.«