Kamerat ne pozablja, da 40-urni tedenski delovnik ni prišel sam od sebe

Že četrto leto bo Hrastnik prizorišče Kamerata, edinega festivala­ delavskega filma pri nas. Od 26 filmov jih bodo nekaj prikazali tudi štirideset met­rov pod zemljo. Lažje bi jih bilo predvajati v Delavskem domu, »a ideja festivala je skozi pristne delavske lokacije ponuditi obiskovalcem delček zgodovine in avtentičnosti okolja. Ravno lokacije predvajanja filmov nas naredijo drugačne,« so organizatorji povedali za Delo.

Kamerat privabi v Zasavje vsako leto več gostov. »Koncert skupine Laibach je prispeval k dodatnemu zanimanju in ob dejstvu, da je nakup vstopnice v predprodaji vključeval tudi vstopnico za projekcijo filma, pričakujemo tudi večji obisk projekcij. Naša ambicija je, da bi bil obisk vsako leto večji, in tudi letos pričakujemo okoli trideset odstotkov več obiskovalcev kot lani. Festival pritegne tudi z bogatim spremljevalnim programom, že danes je največji kulturni festival v zasavski regiji,« so poudarili organizatorji.

Spremeniti si želijo tudi percepcijo tega, kako ljudje dojemajo Zasavje in Hrastnik. Opažajo, da »kdor nas enkrat spozna, postane kamerat in se vrača v Hrastnik«, je povedal župan Hrastnika Marko­ Funkl. Kamerat organizira KRC Hrastnik – Javni zavod za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik z Občino Hrastnik, tako kot lani pa ga sofinancira Slovenski filmski center.

Festival organizira KRC Hrastnik – Javni zavod za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik z Občino Hrastnik. Sofinancira ga Slovenski filmski center. FOTO: Jernej Peklar

Edinstvena gledalska izkušnja

Posebej pritegnejo prav prizorišča predvajanja filmov. Filmi bodo predvajani v rudniškem rovu, ki ponuja edinstveno izkušnjo občutenja dela vsakdanjika generacij zasavskih delavcev, in kompresorski postaji. Novost med lokacijami je prizorišče na prostem – kolonija, kjer so bila nekoč rudarska stanovanja. Število obiskovalcev na projekcijah je omejeno: rov sprejme petdeset, kompresorska postaja sto, prizorišče na prostem pa nekoliko več ljudi. Lokacija odprtja festivala sprejme večjo množico obiskovalcev.

»Predvajati film v rovu je svojevrsten izziv, ker je pod zemljo stalna temperatura okrog trinajst stopinj Celzija, kar pomeni, da se je za ogled filma treba primerno obuti in obleči. Obiskovalci se peš s čeladami in lučmi spustijo nekaj več kot štirideset metrov pod središče Hrastnika, kamor jih pospremijo upokojeni rudarji,« so pojasnili organizatorji. A četudi gre za organizacijski zalogaj, je po štirih letih ekipa že dovolj usklajena, da priprave gladko potekajo.

Obiskovalci se peš s čeladami in lučkami spustijo nekaj več kot 40 metrov pod središče Hrastnika. Tja jih pospremijo upokojeni rudarji. FOTO: Jernej Peklar

Na festivalskih lokacijah, ki so bile desetletja vir prihodka Zasavcev, bodo predstavili 26 filmov z delavsko tematiko, pri katerih je v produkciji ali koprodukciji sodelovalo 16 držav. Poleg celovečercev bodo predvajali tudi kratke filme. Država v fokusu je Francija, saj ima bogato zakladnico filmov z delavsko tematiko, pa tudi tradicijo delavskih gibanj in uporništva, je pojasnil vodja programa Simon Tanšek. Izpostavil je slovensko premiero filma Vseeno mi je (Rien à foutre, režija Emmanuel Marre, Julie Lecoustre, 2022), »ki je prikaz aktualnega časa in reševanja težav oziroma beg od realnosti v družbena omrežja. Prikazuje stevardeso, ki izgubi službo in se zateče na družbena omrežja, obenem se je prisiljena vrniti v življenje, od katerega poskuša pobegniti. Gre za zgodbo, s katero se lahko poistoveti marsikdo, zlasti iz mlajše generacije.«

Kot enega od poudarkov je navedel še Slike iz življenja udarnika (Slike iz života udarnika, režija Bahrudin Čengić, 1972), v katerih v skupinskih portretih, posnetih v Zasavju, nastopajo tudi rudarji in medicinsko osebje – naturščiki.­ Direktor fotografije tega filma Karpo Godina bo tudi gost ­festivala.

Občini Hrastnik in Trbovlje sta leto 2024 razglasili za leto upora. Prepričani so, da je upor še vedno del tega območja, pravi župan Marko Funkl. FOTO: Jernej Peklar

»Poleg filma Vseeno mi je bo doživel premiero še srbski poetični dokumentarni film Portret umirajočega velikana (Portret umirućeg džina, režija Stefan Đorđević, 2023), ki prikazuje zadnje dni rudarjev v topilnici rudnika Bor. Naj omenimo še igrani dokumentarni film Zaklad je v dolini (režija Jože Pogačnik, 1960) o spoznavanju obratov Steklarne Hrastnik na svojevrsten način,« je povedal Tanšek.

Pravice niso samoumevne

Projekcije imajo bogat spremljevalni program. Letos namenjajo veliko pozornosti najmlajšim, za katere so pripravili brezplačne dopoldanske matineje animiranih kratkih filmov in gledališke delavnice. »Med mlajšimi obiskovalci vzbujata veliko zanimanja tudi gosta okrogle mize o delavskih pravicah pri filmskih ustvarjalcih Gaja Filač in Matej Zemljič, ki sta v zadnjem letu dosegla prepoznavnost z nastopom v televizijski seriji Skrito v raju,« je za Delo pojasnila vodja festivala Nina Kavzar. Organizirajo tudi vodene oglede po nekdanjem rudniku, da bodo obiskovalci lahko imeli širšo predstavo o tem, kaj se je tam dogajalo pred nekaj več kot desetletjem.

Kamerat je festival delavskega filma, poudarja pomen skupnosti, pravičnega dela, boja za delavske pravice in uporništva. FOTO: Jernej Peklar

Kamerat poudarja pomen skup­nosti, pravičnega dela, boja za delavske pravice in uporništva. Kot je priznal hrastniški župan, tudi Zasavje ni ušlo sodobnemu času in individualizaciji, »kjer se uporništvo na ideološki ravni sistematično zatira. Prav zato sta občini Hrastnik in Trbovlje letošnje leto razglasili za leto upora, ker se zavedata, da so se v Zasavju številne velike zadeve zgodile šele z njim. Prepričani smo, da je upor še ­vedno del tega območja.«

V času potrošništva in kapitalizma je identifikacija z delav­skim razredom veliko manjša. »Danes ne gre več za ideološko profiliranje delavcev, namesto tega elektronske naprave z algoritmi analizirajo in prepoznavajo navade uporabnikov ter jim s tem servirajo vsebine, ki jih zanimajo. Seveda z namenom potrošnje. V Zasavju imamo pestro zgodovino tega, kaj se lahko zgodi, če se aktivirajo vrednote solidarnosti, tovarištva in uporništva. Kamerat poskuša slediti tem vrednotam in v današnjem svetu opominjati nanje. Ne nazadnje so pred kratkim v Grčiji uzakonili šestdnevni delovni teden, ki bo začel veljati julija. ­Kamerat ne pozablja, da štirideseturni tedenski delovnik ni prišel sam od sebe, temveč so si ga naši predniki z uporništvom, solidarnostjo in delavskimi boji izborili. Te pravice niso samoumevne. Če kdo misli, da jih danes ni treba braniti, se zelo moti.«