Zaradi pomanjkljivega finančnega znanja Slovenci prej nasedemo prevaram

Raziskava o finančni pismenosti in poznavanju kriptovalut, ki jo je izvedla agencija Ninamedia, je razkrila zanimive vpoglede v finančno znanje in naložbene navade Slovencev. Raziskava, izvedena med 25. oktobrom in 4. novembrom letos, ki je zajela reprezentativen vzorec 700 polnoletnih prebivalcev Slovenije, je pokazala, da imamo zelo malo znanja o osnovnih financah.

Povprečna ocena znanja o osnovnih finančnih konceptih, kot so obrestne mere, inflacija in proračun, je bila 2,93 na petstopenjski lestvici. Večina anketirancev je svoje znanje ocenila kot srednje (39,9 odstotka), medtem ko ga je 30,8 odstotka vprašanih ocenilo kot slabo ali zelo slabo. Zgolj 28,2 odstotka sodelujočih je svoje znanje ocenilo kot dobro ali odlično. Najbolj samozavestni o svojem znanju so mlajši in bolje izobraženi anketiranci, medtem ko so se starejši in manj izobraženi izkazali za manj samozavestne.

Med vrstami naložb anketiranci najbolj poznajo nepremičnine (32,1 odstotka), sledijo delnice (20,6 odstotka) in vzajemni skladi (20,3 odstotka). Kriptovalute pozna le pet odstotkov vprašanih, obveznice pa zgolj 1,1 odstotka. Skoraj polovica anketirancev (47,7 odstotka) ni nikoli investirala, le 7,4 odstotka pa jih to počne redno. Glavni razlog za investiranje je varčevanje (54,5 odstotka), medtem ko dolgoročna rast naložb motivira 22,5 odstotkov vprašanih.

Velika večina anketirancev (80,9 odstotka) se ni nikoli udeležila izobraževalnih programov ali delavnic o financah. Zanimanje za takšne programe je izrazilo le 12,9 odstotka tistih, ki se jih še niso udeležili. Med potencialnimi izobraževalnimi vsebinami so najbolj zanimive delavnice (52 odstotkov) in strokovno svetovanje (53,3 odstotka), sledijo pa strokovna literatura in informacije na spletu (33,3 odstotka).

Poznavanje kriptovalut je slabo

Poznavanje kriptovalut je bilo ocenjeno s povprečno oceno 2. Več kot dve tretjini anketirancev (67,4 odstotka) je kriptovalute ocenilo kot slabo ali zelo slabo poznane,  le 5,6 odstotka pa se jih je izkazalo za dobre poznavalce. Bitcoin je najbolj znana kriptovaluta (93,1 odstotka), sledita ethereum (40,6) in binance coin (25,2).

Med pogostimi pomisleki, zakaj se izogibajo kriptovalutam, so prevare, volatilnost, strah pred izgubo vloženega denarja in nezaupanje. Nekateri anketiranci kriptovalute opisujejo kot »nestabilne« in »primerne za špekulante«. Kljub temu je precejšen del vprašanih izrazil zanimanje za uporabo kriptomenjalnic, med katerimi se kot najbolj priljubljena platforma omenja Binance.

Negotovi gospodarski obeti in potencialna ureditev na ravni EU so med ključnimi dejavniki, ki bi lahko vplivali na zanimanje za kriptovalute. FOTO: Pexels

Za Kriptomat (platforma za investiranje v kriptovalute) je slišalo 41,3 odstotka vprašanih, vendar jo je doslej uporabilo le 13,8 odstotka respondentov. Uporabniška izkušnja je bila večinoma pozitivna, Kriptomat se po raziskavi uvršča na drugo mesto med najbolj priljubljenimi ponudniki storitev povezanimi s kripto sredstvi in zaseda mesto pred Bitstampom.

Prihodnost kriptonaložb se zdi nejasna za skoraj polovico vprašanih. Negotovi gospodarski obeti in potencialna ureditev na ravni EU so med ključnimi dejavniki, ki bi lahko vplivali na zanimanje za kriptovalute.

Pomanjkljivo znanje krivo za goljufije

Kot pojasnjujeta Srđan Mahmutović in Dejan Davidović, soustanovitelja Kriptomata, raziskava kaže na nizko raven finančne pismenosti med Slovenci, kar ima velik vpliv na kakovost življenja.

»Slovenski šolski sistem ter finančne institucije in banke se tega zavedajo in vlagajo v izboljšanje stanja, vendar očitno nekaj ne deluje, da še nismo dosegli vsaj povprečne finančne pismenosti. Povprečna ocena znanja o osnovnih finančnih konceptih je namreč nizka (2,93). Približno 30 odstotkov vprašanih svoje znanje ocenjuje kot slabo, skoraj polovica pa nikoli ne investira, kar je značilno za večino držav vzhodne Evrope. Le 7,4 odstotka respondentov to počne redno, kar kaže na velik potencial za rast in razvoj tega področja,« pravita.

Po njunem mnenju je razlog, da tako pogosto nasedemo   finančnim goljufijam in prevaram,  prav pomanjkanje finančne pismenosti. »Zaradi pomanjkljivega znanja ljudje pogosto nasedejo obljubam o hitrem zaslužku ali sodelujejo v raznih finančnih shemah. V kombinaciji s slabo tehnično pismenostjo mnogi žal ostanejo brez svojega premoženja, kar povzroča velike stiske,« pravita in ob tem spomnita na izrazit trend rasti spletnih goljufij.

Po podatkih slovenske policije je bilo  leta 2020 obravnavanih 560 primerov s skupno škodo okoli osem milijonov evrov, leta 2021 pa je bilo 807 primerov s škodo 14,6 milijona evrov. Leta 2022 so obravnavali 1033 primerov s škodo 20,5 milijona evrov, lani okoli 1700 primerov s škodo 27,5 milijona evrov, letos pa že več kot 1800 prijav s škodo, ki presega 28 milijonov evrov. »Ob tem poudarjamo, da gre le za prijavljene primere, pri čemer splošna praksa kaže, da jih je uradno prijavljenih približno 30 odstotkov, saj se mnogi ne odločijo za prijavo,« opozarjata  sogovornika.

Podobno po njunem mnenju velja za investiranje v kriptosredstva, kjer je poznavanje med navadnimi vlagatelji pogosto zelo slabo, kar vodi v neljube scenarije z izgubo premoženja. »Finančni goljufi so tisti, ki pogosto prvi osvojijo nove tehnologije in so korak pred uporabniki. Respondenti v raziskavi kot največja tveganja pri vlaganju omenjajo možnost izgube vloženega denarja, nizko zaupanje, nestabilne prihodke, prevare in razočaranje. Zato je izobraževanje o denarju, osebnih financah in investiranju del naše misije na ciljnih trgih.«