(Vsaj) nove partnerje vsi preverijo

Vsako podjetje bi moralo redno preverjati svoje poslovne partnerje, še posebno skrbno tiste, ki bi ob morebitnih težavah za sabo potegnili tudi njih, svetujejo tisti, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem poslovne zanesljivosti.

Podjetja pogosto uporabijo za odločanje brezplačno dostopne in plačljive vire bonitetnih informacij. Pri brezplačno objavljenih podatkih je najbolj ključno, da se zanesejo na dober in zanesljiv vir, ki vsak dan osvežuje poslovne informacije. Na ta način dostopna finančna orodja in spletne zbirke zahtevajo samoiniciativno analiziranje ali izdelavo lastnih primerjav pri uporabniku, ob nakupu tako imenovane bonitetne ocene pa za to poskrbijo analitiki in strokovnjaki.

Nekatere podjetja smo vprašali, kako ravnajo v praksi. V katerih primerih se odločijo za preverbo ocene poslovnega partnerja? Se usmerijo predvsem na boniteto potencialnih novih partnerjev (kupcev, dobaviteljev) ali občasno preverjajo tudi obstoječe? Kje iščejo za odločanje pomembne podatke, kateri so najpomembnejši?

V Mercatorju bonitetno oceno poslovnega partnerja preverijo, kadar partnerja ne poznajo ali pa bi se do partnerja želeli dodatno izpostaviti. »Oceno poslovnega partnerja preverimo vedno pred sklenitvijo pogodbe, torej pred začetkom sodelovanja. Pri obstoječih partnerjih redno upoštevamo spremembe v boniteti, poglobljen pregled pa naredimo v primerih, ko bi poslovanje preseglo običajne okvire sodelovanja,« so odgovorili pri trgovcu na drobno.

Bonitetne informacije iščejo s pomočjo spletnih baz, ki so na voljo brezplačno, in tudi tistih, ki so plačljive, navedli so Ajpes, Bisnode. »Med najpomembnejše kriterije oziroma kazalnike uspešnega poslovanja štejemo višino EBITDA, rast prihodkov iz poslovanja, majhno zadolženost, razmerje finančne obveznosti/EBITDA, plačilno disciplino in višino kreditnega priporočila,« so dodali v Mercatorju.

V farmacevtski družbi Lek redno spremljajo bonitetne ocene ključnih poslovnih partnerjev, tako kupcev kot dobaviteljev. Poleg novih periodično preverjajo bonitete tudi obstoječih ključnih partnerjev. »Vpeljava novega dobavitelja je sistemsko podprta in vključuje različne mehanizme pregleda z vidika odgovorne nabave, kot je na primer pregled tretjih strank z vidika tveganja podkupovanja. Uporabljamo javno dostopne informacije, dodatno pa naročamo bonitetne ocene pri bonitetnih agencijah, ki pokrivajo določene regije oziroma trge,« so pojasnili. Pri preverjanju bonitete kupcev je za Lek najpomembnejša ocena njihove plačilne sposobnosti na podlagi preteklih izkušenj, pa tudi dolgoročna stabilnost poslovanja.

V naftni in trgovski družbi Petrolu so vzpostavili sistem upravljanja s kreditnim tveganjem kupcev in dobaviteljev, ki vključuje tako preverjanje bonitete pred sklenitvijo prvega posla kakor tudi redni monitoring. Način preverjanja je odvisen tudi od vrste in načina poslovanja s posameznim partnerjem, pri čemer je glavna razlika, ali gre za ponavljajoče se posle ali za posamezne projekte. »Podatke za preverjanje bonitete pridobivamo od ponudnikov bonitetnih informacij tako doma kot v tujini. Z velikim številom poslovnih partnerjev pa sodelujemo na področju potrošnih dobrin, kjer redno spremljamo morebitne spremembe plačilnih navad. Navedeno je običajno dober kazalnik bonitete. Kadar preverjamo boniteto iz računovodskih podatkov, glavno pozornost usmerjamo na zadolženost, dobičkonosnost in kapitalsko ustreznost,« so še povedali v Petrolu.

Tudi SmartCom, podjetje, ki se ukvarja za informacijsko tehnologijo, stikov s partnerji ne prepušča naključju. »Bonitetne ocene poslovnih partnerjev preverjamo pretežno pri naših novih kupcih in dobaviteljih skladno s priporočili standardov kakovosti. Bonitete obstoječih kupcev preverjamo, če so zamude pri oziroma poslovno pomembni dogodki,« so odgovorili. Za preverjanje bonitetnih ocen uporabljamo rešitve ponudnikov na trgu. Preverijo velikost podjetja, poslovanje v preteklem obdobju in plačilni indeks.