Vlaganje v sklade ali delnice je primerno za vsakogar

Smo na zgodovinsko prelomnem trenutku, ki ga prinaša umetna inteligenca na vsa področja, in zanimivo bo videti, kakšne spremembe se bodo zgodile v načinu dela, je v intervjuju povedal David Zorman, samostojni upravitelj in vodja analiz ESG v Generali Investments. Dodal je, da je brez avtomatizacije ESG »misija nemogoče«.

Gospod Zorman, vsakega od nas zanima, kako svoje premoženje lahko zaščiti pred inflacijo?

Podatki kažejo, da Slovenci še vse največ varčujemo na bankah, zato se moramo vprašati, zakaj se ne odločajo za kaj drugega. Vzrok za to so dokaj nerazvit slovenski trg kapitala in slabe izkušnje, ki so jih z njim imeli ljudje, poleg tega so v šoli dobili glede tega tudi premalo znanja, zato so prepuščeni samim sebi. Pri nas pa tudi nimamo sistema, ki bi ljudi stimuliral za to, kot na primer v ZDA, kjer imajo davčno ugodno varčevanje za pokojnino.

V finančni industriji že več let ponavljamo, da so skladi ali delnice primerni za vsakogar. Pomembne pa so podrobnosti – koliko, kam in kdaj – ter spoštovanje dveh osnovnih načel: načela dolgoročnosti (delnice in vzajemni skladi so namenjeni dolgoročnemu plemenitenju premoženja) in načela razpršenosti (nikoli ne nosimo vseh jajc v eni košari). Tudi država bi lahko začela precej intenzivnejše finančno opismenjevanje v šolah. Ker imamo regijski uvid v druge države, lahko rečem, da je v Sloveniji veliko znanja na področju upravljanja premoženja, naši produkti so primerljivi z globalnim produkti, to je z vsemi razvitimi državami.

Možnosti za investiranje imajo ljudje na voljo, skladi in delnice so uspešni produkti, ki dolgoročno delajo dobro. Ne ponujamo pa vročih zgodb, kot so kriptovalute, Forex, zlato in podobno. Ponujamo globalne in razpršene zgodbe in ne obljubljamo, da bodo na mesec imeli pet ali deset odstotkov donosa ali na leto od 20 do 30 odstotkov. Na splošno pa smo Slovenci dovzetni za vroče stvari, zato se tudi posamezniki, ki ne upoštevajo osnovnih načel, ki nimajo pravega znanja ali pa preprosto nimajo svoje strategije, kam s svojimi prihranki za kakšne namen, večkrat opečejo. Vrnitev je potem seveda težja.

Slovenske delnice so v zadnjih desetih letih, če upoštevamo še dividende, rasle v povprečju za okoli 12 odstotkov na leto, evropske za osem, ameriške za 14, ameriške tehnološke za 20, svetovni delniški trgi pa za 11 odstotkov. To je povprečje zadnjih deset let, se je pa treba zavedati, da delnice nihajo in da vsakih sedem let v povprečju padejo za najmanj 20 odstotkov. Vsako drugo leto pa je v povprečju – govorim za zadnjih sto let za ameriške trge – korekcija najmanj desetodstotna.

To ni nekaj, kar konstantno pridobiva vrednost, ampak nekaj nihajočega, saj so vedno krize, ki presenetijo vse, na primer covid-19 ali vojna v Ukrajini. A gospodarstvo kot jedro, ki ga izražajo delniški trgi, se razvija. Ljudje se na nove razmere prilagodimo, nekako živimo in delamo ter hočemo imeti boljše stvari, delamo, da bo v prihodnosti bolje, in to na koncu pokažejo delniški trgi. Premica, ki riše letni povprečni donos na kapitalskih trgih in kaže dolgoročnost vedno v pozitivnem naklonu. Kratkoročno pa se dogaja marsikaj. To pomeni tveganje. In to morajo ljudje vedeti. Ko se tega zavedajo, to sprejmejo in razumejo, razumejo tudi naše produkte – vzajemne sklade. Mi želimo ljudem ponuditi paleto produktov, s katero bodo dolgoročno zadovoljni.

Katere prelomne spremembe prinaša prihodnost in kako bodo vplivale na kapitalske trge?

Na delniških trgih sem 20 let in edina stalnica so spremembe. Zdi se mi, da vstopamo v neko novo dobo z umetno inteligenco (UI), ki je na voljo številnim, na primer chatgpt, ki je v dveh mesecih pridobil sto milijonov uporabnikov.

Tudi sam to uporabljam in znotraj našega podjetja želimo vzpostaviti ekipo, ki bi bila zadolžena za implementacijo novih tehnoloških možnosti. Tehnologije, ki so že na voljo, lahko pomagajo številnim različnim delovnim mestom pri delu, da so hitrejši in učinkovitejši. Študije kažejo, da se bo dodana vrednost zaradi tega dvignila in da bo tisti, ki UI ne bo uporabljal, izgubil konkurenčnost.

Lahko gremo v skrajnosti: da bomo zaradi UI vsi brezposelni, saj bodo delali samo še roboti. Že v zgodovini se je izkazalo, da se zaradi tehnološke inovacije produkt ali storitev poceni, zato postaneš cenejši in lahko dobiš več strank, tvoj prihodek postane višji, zato imaš lahko več dela. Ob prihodu excela (Microsoftov računalniški program za obdelavo razpredelnic, orodje za kalkulacije in izdelavo grafov) se je pojavila bojazen, da ne bomo več potrebovali računovodij, a se je zgodilo prav nasprotno: njihova cena se je tako znižala, da so imeli veliko več dela.

Kdor zdaj nima generativnih rešitev UI, s katerimi lahko postane hitrejši in cenejši, bo izgubil stranke, saj bodo te šle h konkurenci. Podjetja in posamezniki morajo pregledati, kaj je na voljo in kaj potrebujejo, ter to tudi čim prej začeti uporabljati, saj je samo s tem mogoče zadržati konkurenčnost. V ZDA se v zadnjem obdobju več kot sto startupov na teden pohvali, katere aplikacije ali modele na področju UI so razvili.

Šele pokazalo se bo, v kateri panogi se bo UI najbolj uporabljala, na primer v zdravstvu, financah ali pravu. Znano je, da bo najboljši in najhitrejši preskok v razvoju mogoče narediti tam, kjer so na voljo največje baze podatkov. Študije ameriških investicijskih bank napovedujejo, da so najbolj izpostavljeni poklici z najvišjimi plačami, v medicini, pravniki in programski razvijalci. Ali bodo delali več ali manj, pa še ni popolnoma jasno. Pomembno je le to, da tisti, ki tega ne bo uporabljal, ne bo več konkurenčen, tako država kot podjetja ali posamezniki. In Evropa pri tem mogoče spet zaostaja v primerjavi z ZDA. Seveda bo moralo biti tudi to področje urejeno, tako kot so vsa druga, tudi glede varnosti in zlorabe.

Na področju umetne inteligence se dogajajo velike spremembe. Kje vse se uporablja v financah?

V financah bomo videli, kako bo. Jaz jo pri svojem delu že uporabljam, na primer pri kodiranju nečesa, česar se prej sploh nisem upal lotiti. UI uporabljajo tudi zaposleni v marketingu, pravniki ter na IT-oddelku za pregledovanje in pisanje kod. V financah imamo več različnih služb in vsakemu to pomaga na svoj način, enemu malo več drugemu malo manj. Hkrati pa se seveda veliko ukvarjamo z ureditvijo uporabe. Pri tem bodo imeli predvsem na IT-oddelku in pravniki v nekem vmesnem obdobju veliko dela.

Kako pa to odseva na borznem parketu?

Na borzi so podjetja, na primer Nvidia, največji proizvajalec računalniških čipov na svetu za umetno inteligenco, ki se uporabljajo tudi za napajanje chatgpt, ter še nekatera druga, kot je Microsoft, povečala svojo vrednost. Podjetje Nvidia je v enem dnevu ob objavi rezultatov zraslo za 170 milijard dolarjev, kar je največji dnevni skok vrednosti kateregakoli podjetja v zgodovini. Podjetje je vredno 1000 milijard dolarjev. To so tektonske spremembe na tem področju.

Potem so tu še »manjša« podjetja, kot so Palantir, ki lahko postanejo novi igralci v prihodnosti. Podjetja, ki zaznamujejo neko dobo, so, na primer v obdobju desetih ali dvajsetih let, različna. Ameriški borzni indeks je brez podjetij z UI na ničli, indeks rasti s temi podjetji znaša 14 odstotkov.

In tudi v Generali Investments smo imeli v našem tehnološkem skladu skoraj pet odstotkov Nvidie, Microsofta deset odstotkov, kupovali pa smo tudi delnice Palantirja. Zgodbo UI smo dobro odigrali, saj se nam je zdelo, da gre za prelomni trenutek, ko bodo ta podjetja generirala veliko več prihodkov.

Ob vsem tem pa se postavlja vprašanje kibernetske varnosti …

Seveda. Ko se bodo začeli dogajati večji varnostni incidenti, bo nujna dobra regulativna zakonodaja. Zdaj lahko z uporabo UI takoj ustvarijo tvoj način govora, vzamejo sliko s spleta in pokličejo tvoje bližnje sorodnike, naj ti pomagajo z denarnim nakazilom – tovrstne prevare se že dogajajo.

Vse pa zelo skrbijo ameriške in evropske volitve prihodnje leto, saj bo vsakdo z majhnim proračunom lahko zgeneriral neskončno veliko lažne vsebine. Splet bo preplavljen z videoposnetki, ki bodo videti resnični, zato bo zanimivo opazovati, kdo bo v tej »vojni« zmagal.

Na vseh področjih je v ospredju trajnost. In tudi strategija razvoja trga kapitala naj bi pomagala pri vzpostavljanju učinkovitejše infrastrukture za pretok kapitala v smeri projektov na področju trajnostnega razvoja. Je torej investiranje v trajnostni razvoj dobra poslovna priložnost?

Trajnostno investiranje postaja vse pomembnejše. Evropska unija je leta 2021 sprejela uredbo (SFDR), ki določa klasifikacijo finančnih produktov. Poznamo tri kategorije produktov. V Generali Investments imamo enajst skladov, ki spadajo v 8. člen SFDR, ter štiri, ki spadajo v 6. člen. Obstaja tudi 9. člen, kjer pa produkta še nimamo. Naših enajst skladov tako spodbuja okoljske in družbene aktivnosti, pri tem pa ne investiramo samo v trajnostne naložbe.

Pri upravljanju skladov pa upoštevamo še dodatne kazalnike. Recimo, koliko korupcijskih škandalov ima podjetje, v kateri panogi posluje ter ali ima kakšne večje težave na okoljskem področju. V prvem koraku že izločimo vsa podjetja, ki proizvajajo jedrsko in kontroverzno orožje ali imajo težave na področju človekovih pravic. Prav tako izločamo podjetja, ki imajo več kot deset odstotkov prihodkov iz prodaje premoga in naftnega peska. Dodatno preverimo še kar nekaj podatkov. Za lažjo predstavo: v naši družbi pri analizi določene delnice upoštevamo v povprečju tisoč podatkov, z ESG pa smo za vsako podjetje uvedli še dodatnih sto podatkov.

ESG je kompleksna zadeva, ker se pravila igre še vedno spreminjajo in tudi še ni čisto določene meje, kdaj si v neki klasifikaciji. Povpraševanje strank v tujini pa je veliko, saj vsi želijo imeti trajnostne produkte; v Sloveniji mogoče še ni tako velikega povpraševanja, se bo pa tudi to počasi spremenilo. Kar že vidimo na trgu, je večje povpraševanje po državnih in podjetniških obveznicah, ki je bistveno večje kot po običajnih.

Brez avtomatizacije je ESG »misija nemogoče«. Zdaj je brez tehnoloških rešitev upravljanje premoženja nepredstavljivo, saj je treba preveriti preveč stvari. Naša ocena je, da je ESG nekaj, kar bo postalo standard, minimum, ki bo moral biti, da se bomo sploh lahko pogovarjali o financiranju projekta, podjetja. Tudi na ravni države se bo veliko spremenilo.

Po podatkih, ki so na voljo, globalno skladi, ki imajo v naložbeni politiki deklarirano, da spoštujejo načela ESG, upravljajo 38.000 milijard evrov sredstev, od tega 34.000 milijard evrov v EU. V zadnjem letu dni so se prilivi v te sklade v EU podvojili v primerjavi z letom pred tem.