Vlada bo z usklajevanjem mega zakona nadaljevala v soboto

Vlada je danes zvečer obravnavala predlog mega zakona za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu zaradi epidemije koronavirusa. Ministrski kabinet se je seznanil z besedilom zakona, zaradi njegove obsežnosti pa bodo usklajevanja nadaljevali v soboto. 

Smernice za mega zakon je ta teden predstavila vlada in člani njene posvetovalne skupine pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika, a nekatere rešitve v zakonu bi lahko bile drugačne od do zdaj javno predstavljenih. Vlada z zakonom prinaša ukrepe za ohranjanjem delovnih mest, socialne ukrepe ter ukrepe za pomoč samozaposlenim in ohranjanje likvidnosti v podjetjih.
 

Finančne neznanke

Paket ukrepov naj bi bil težak dve milijardi evrov, a je največ neznank glede financiranja ukrepov. Mega zakon po eni strani povečuje stroške – dodatek za upokojence bo denimo stal 66 milijonov evrov –, po drugi strani pa se zmanjšujejo tudi prilivi v proračun. Med drugim so se zaradi upada prometa zmanjšale pobrane trošarine na energente, manjši bodo prilivi davka na dodano vrednost, vladni ukrepi predvidevajo zamrznitev plačila akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, s povečanjem brezposelnih bodo manjši prilivi v socialne blagajne, katerih izgube bo krpal proračun …



Na ministrstvu na finance nam včeraj na vprašanja, koliko sredstev je namenjenih za posamezni ukrep, kakšen bo vpliv proračuna na državni proračun in kako bo vlada zagotovila vire, niso odgovorili. Minister za finance Andrej Šircelj je ta teden dejal, da finančni viri obstajajo in so realni. Omenjal je evropske vire, denimo pri Evropski centralni banki, mehanizmu za stabilnost evra, kohezijskem skladu … Država se bo verjetno za boj s krizo morala zadolžiti. Slovenija se zavzema za izdajo koronaobveznic, ki bi jih izdala Evropska unija.

Finančne učinke koronazakona je sicer težko napovedati. Po eni strani je negotovo, do kdaj bo epidemije trajala. Ukrepi iz zakona naj bi sicer veljali do konca maja, a bi jih lahko še podaljšali. Včeraj je bila menda odprta tudi dilema, od kdaj naj bi zakon veljal, kar prav tako določa finančne posledice.

Ustava namreč določa, da imajo posamezne določbe zakona lahko učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ukrepi, s katerim zakon pomaga prebivalcem in gospodarstvu, bi torej lahko veljali za nazaj, ne pa tudi znižanje funkcionarskih plač in sejnin nadzornikov v družbah v državni lasti za 30 odstotkov.

Vlada bo zdaj predlog zakona poslala v parlamentarno proceduro. Pri tem poziva državni zbor, naj pospeši proceduro obravnave, je včeraj dejal vladni govorec Jelko Kacin: »Če do 1. aprila zakona ne sprejmemo, se s tem ne bomo mogli pohvaliti.« Kolegij predsednika državnega zbora bo v ponedeljek odločal o sklicu izredne seje.


 

Poslanci tudi o podelitvi izrednih pooblastil vojski

Prihodnji teden bi vlada lahko v parlament poslala tudi predlog aktivacije 37.a člena zakona o obrambi. Notranji minister Aleš Hojs je po posvetih v DZ o podelitvi izrednih pooblastil vojski ocenil, da lahko prihodnji teden dobijo podporo 60 poslancev za aktivacijo tega člena.

Poslanskim skupinam je Hojs že poslal popravljen predlog aktivacije vojske. Ta sodelovanje vojske s policijo pri varovanju južne meje omejuje na petkilometrski pas ob južni meji in poleg tega omogoča logistično podporo, je Hojs objavil na družbenem omrežju Twitter.