Vlada gre pospešeno v rebalans proračuna

Vlada je v četrtek potrdila ukrep zadržanja izvrševanja izdatkov letošnjega državnega proračuna in napovedala njegov rebalans. »Postopek priprave rebalansa se bo nadaljeval v prihodnjih tednih. Njegove podrobnejše vsebine v tej fazi še ne moremo napovedati, naš cilj pa je, da bi bil v državnem zboru potrjen septembra,« smo izvedeli na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič.

Vlada je pričakovano ugotovila, da je državni proračun za leto 2022 zaradi spremenjenih gospodarskih razmer in nastanka novih obveznosti neuravnotežen, zato je sklenila, da z 19. avgustom začasno zadrži izvrševanje izdatkov letošnjega proračuna. To za »ministrstva in druge proračunske uporabnike pomeni, da bodo lahko prevzemali samo obveznosti, ki se po zakonu financirajo iz državnega proračuna, in druge obveznosti, za katere bodo prejeli predhodno soglasje ministrstva za finance. S tem bomo omejili prevzemanje obveznosti, ki niso nujne za delovanje države. Ob tem bodo vse nujne obveznosti, kot so plače, socialni transferji ter vse za državo že opravljene storitve, normalno financirane,« so nam pojasnili na ministrstvu.

To je po njihovih besedah »običajen postopek v primeru neuravnoteženosti proračuna, s tem pa dejansko začenjamo postopek priprave rebalansa letošnjega proračuna. Ocenjujemo namreč, da ukrepi za uravnoteženje proračuna ne bodo zadostovali, zato bo potreben rebalans.«

Cilj: Proračun uskladiti z realnim stanjem

In kakšne spremembe lahko pričakujemo v rebalansu v primerjavi z zdajšnjim proračunom na strani prihodkov in odhodkov? »Glavne spremembe se kažejo v višjih prihodkih, ki jih izkazuje skoraj osemmesečna realizacija proračuna, na strani odhodkov pa bomo proračun uskladili z realnim stanjem. Pri tem bomo upoštevali stroške, povezane s covidom-19, interventne ukrepe za blažitev draginje in druge potrebne popravke, ki jih vlada načrtuje do konca leta,« še pojasnjujejo na MF.

Odločitev za rebalans letošnjega državnega proračuna je bila v igri že nekaj tednov, in to iz več razlogov, političnih in ekonomskih. Zdajšnji proračun je sprejela še prejšnja, Janševa vlada, lani jeseni, upoštevajoč svoje tedanje prioritete in makroekonomske projekcije. Vmes je junija nastopila Golobova vlada z drugačnimi proračunskimi željami, hkrati pa so se razmere z visoko inflacijo bistveno spremenile in zahtevajo dodatno proračunsko ukrepanje.

Vlada sprejema ukrepe, ki bodo vplivali na proračunske prihodke (recimo začasno znižanje stopnje DDV in trošarin), javnofinančne posledice pa imajo tudi zakoni, ki prihajajo v parlamentarno proceduro. Samo zadnji teden sprejeta zakona o pomoči gospodarstvu in začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje sta skupaj težka več kot 80 milijonov evrov, večji del bo treba zagotoviti že letos.

Do 18. avgusta je sicer država zbrala za 7,5 milijarde od načrtovanih 11,5 milijarde evrov letošnjih proračunskih prihodkov, porabila pa je za 8,3 od načrtovanih 13,9 milijarde evrov proračunskih sredstev. Proračunski prilivi so letos razmeroma visoki zaradi visoke gospodarske rasti in tudi inflacije, na drugi strani pa naraščajo potrebe po dodatnih socialnih transferjih in drugih ukrepih za blažitev posledic draginje.

Predlog rebalansa proračuna 2022 bo glede na ustaljeno proceduro verjetno že kmalu pretresala tudi koalicija. Glede na omenjene ambicije finančnega ministrstva, da bi bil v državnem zboru sprejet že prihodnji mesec, bo verjetno v hram demokracije romal po hitrem postopku. Vlada mora sočasno, do konca septembra, pripraviti tudi spremembe državnega proračuna 2023 in predlog proračuna 2024.