Virus bi lahko zamaknil tudi skupščine družb

Ljubljana – Širjenje koronavirusa in ukrepi za njegovo zajezitev ne vplivajo le na tekoče poslovanje podjetij, ampak tudi na delovanje organov upravljanja družb. Nekateri nadzorni sveti so seje že imeli na daljavo, če nam virusa ne bo uspelo zajeziti, pa bi to lahko vplivalo tudi na skupščinsko sezono, ki se bo začela v kratkem, še posebej v družbah z velikim številom delničarjev.



Seje nadzornih svetov, razen dopisnih sej, na katerih se praviloma obravnava ena bolj nujna zadeva, so doslej praviloma potekale na klasičen način, torej s fizično prisotnostjo. Prek videokonference so se ponekod sicer izjemoma že vključevali člani, ki se seje zaradi geografske oddaljenosti niso mogli udeležiti. A z zaostritvijo razmer, povezanih s koronavirusom, to ni več samoumevno. V Petrolu, denimo, so sejo osemčlanskega nadzornega sveta, ki ga vodi Sašo Berger, prejšnji teden še izvedli v fizični obliki, prav tako v družbi Salus. »Sejo smo prejšnji teden še izvedli v fizični obliki, pri čemer smo poskrbeli, da je bila razdalja med udeleženci dovolj velika,« pravi prvi nadzornik družbe Boris Šefman.

Seje na daljavo

Seji nadzornikov Modre zavarovalnice in Loterije Slovenija sta medtem prav tako prejšnji teden že potekali na daljavo. »Povsem racionalno je, da je treba stike med ljudmi kolikor se le da zmanjšati. Tudi v sindikatu smo pravkar končali kolegij 16 delavcev od doma. Jutri imamo sejo izvršnega obora, ki bo prav tako potekala prek videokonference,« je dejal prvi nadzornik Modre zavarovalnice Branimir Štrukelj, sicer glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja.



A ker družbe že sklicujejo tudi skupščine delničarjev in ker ni znano, do kdaj bodo omejitve zaradi koronavirusa v veljavi, se tudi še ne ve, kako bo s temi letnimi srečanji. Pri tem problem seveda niso družbe, ki imajo enega ali dva delničarja, ampak tiste, kjer je lastnikov več deset ali celo več tisoč. Že sredi aprila bo na vrsti skupščina Intereurope, ki ima sicer pet državnih lastnikov, a tudi več deset malih delničarjev. Nato sledita skupščini Salusa in Petrola (glej tabelo). Šefman pravi, da bodo počakali, kakšne bodo razmere takrat, in po potrebi skupščino tudi prestavili, saj se je praviloma udeleži več deset delničarjev. Tudi v Petrolu, ki ima več kot 20.000 delničarjev, za zdaj vztrajajo pri sklicu. Spomnimo, da je bila dvorana ob zadnji decembrski skupščini nabito polna, tako da bi delničarji med sabo zdaj težko ohranjali priporočljivo razdaljo.
 

Digitalizacija skupščin

Prav te specifične okoliščine tako v Sloveniji kot na evropski ravni ponovno odpirajo razprave in prizadevanja za izvedbo skupščin družb na daljavo. Po svetu že nekaj časa vznikajo pobude za digitalizacijo na področju korporativnega upravljanja, kjer med drugim zaradi sledljivosti operacij prihaja v ospredje tehnologija veriženja blokov, a glasovanja na daljavo so še vedno redkost. V nizozemski investicijski banki Kas bank so, denimo, že pred dvema letoma razvili tehnologijo, da so prek tega lahko glasovali na skupščinah družb, v katere vlagajo, to možnost pa so dobile tudi stranke.



V Sloveniji po dostopnih podatkih skupščine na daljavo ni izvedel še nihče. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) pravi, da statut družbe lahko določi, da se delničarji lahko udeležijo skupščine ali glasujejo pred skupščino ali na njej s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti, pri čemer mora biti urejen sistem za ugotavljanje identitete delničarjev ter varnega elektronskega komuniciranja. A kot pravi predsednik strokovnega sveta Združenja nadzornikov Slovenije Gorazd Podbevšek, bi bilo skupščine na daljavo težko izpeljati, saj to prinaša tako pravne kot tehnične dileme. Zakon, denimo, zahteva čas in kraj sklica skupščine, vsak sklep mora potrditi notar … Kot pravi, se tudi v tujini večinoma iščejo le rešitve za institucionalne vlagatelje. »Ti korporativni sistemi so kljub tehnološkemu razvoju precej rigidni, spremembe pa počasne,« ugotavlja sogovornik.

Sprememba ZGD

V ZNS so si sicer prizadevali, da bi podlage za to prinesla novela ZGD, ki jo od lani pripravljajo na ministrstvu za gospodarstvo. Tam pravijo, da bodo predlog zakona v prihodnjih dneh posredovali v medresorsko usklajevanje. Če ne bo večjih zastojev zaradi koronavirusa, bi ga vlada lahko sprejela v začetku maja. Kot pravijo na ministrstvu, se v skladu z evropsko uredbo spodbuja udeležence na trgu, da pri komunikaciji in posredovanju informacij med izdajatelji, njihovimi delničarji ter posredniki uporabljajo tako standardne načine kot sodobne tehnologije. Ali bo to pomenilo, da se bo mogoče skupščin udeleževati na daljavo, pa za zdaj ni povsem jasno.