Verižne kršitve zakonov v javnih ustanovah

V prostorih ministrstev, agencij in drugih javnih ustanov se dogajajo verižne kršitve delovnopravne zakonodaje. Podjetja, ki javnim naročnikom zagotavljajo čistilke, varnostnike in druge storitve, svojih zaposlenih ne plačujejo in jim ne zagotavljajo ustreznih delovnih pogojev, opozarja Goran Lukić z Delavske svetovalnice. Več je tudi davčnih neplačnikov. Odslej naj bi bilo tovrstnih kršitev manj.

Med izvajalci storitev za javni sektor so najpogostejše kršitve v delovno intenzivnih panogah, kot so čistilni servisi in varnostne službe, ki so nekoč bile del javnega sektorja. Za ta dela večinoma veljajo hude norme, pravi Goran Lukić: »Govorimo o problematiki delovnega časa, zaradi kombinacije velike intenzivnosti dela v osmih urah ali več ter ekstenzivnosti dela, pa tudi samih delovnih razmer: ali so te primerno zagotovljene, kaj je z odmori, ustreznim plačilom, načinom plačila. Gre za simptom celotnega trga dela.«
 

Po podpisu pogodbe ni več preverjanja

V praksi se dogaja, da se javni naročniki po podpisu pogodbe mnogokrat ne informirajo več o poslovanju izvajalca storitve, kar včasih celo privede do situacij, da je neki izvajalec velik davčni dolžnik, javni naročnik pa še vedno uporablja njegove storitve. »Večkrat smo priča tudi temu, da čeprav javni naročnik pri izvajalcu ugotovi evidentne kršitve zakonodaje, to ne pomeni, da ustrezno tudi ukrepa. Kar nekaj je tudi primerov delodajalcev, ki pridobivajo posle na račun kasnejšega krčenja pravic delavcev,« so poudarili v SMC, kjer so skupaj s SD pripravili novelo zakona o javnem naročanju, ki določa bolj natančno ureditev socialne klavzule v javnem naročanju za 82 vrst pogodb, denimo za storitve čiščenja, keteringa, varovanja, cestnih prevozov in upravljanja.

Ta je 1. novembra začela veljati. Zdaj bodo naročniki morali pri naročanju storitev iz delovno intenzivnih panog poleg cene upoštevati tudi socialne kriterije, predvsem pa bodo morali med izvajanjem pogodbe vsakih šest mesecev preveriti, ali izvajalec in njegovi podizvajalci plačujejo davke in prispevke, niso uvrščeni v evidenco podjetij z negativnimi referencami ter nimajo dveh kršitev v zvezi z delom, torej glede plačila, delovnega časa, počitkov …

Novela uvaja razvezni pogoj, kdaj pogodba o oddaji javnega naročila preneha veljati. Ta se uresniči, če je naročnik seznanjen, da je sodišče pravnomočno ugotovilo kršitev na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava pri izvajalcu ali njegovem podizvajalcu. Ali pa če državni organ pri izvajalcu ali podizvajalcu pravnomočno ugotovi najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb, zaposlovanjem na črno in podobno ter za to tudi izreče globo.

Da se razvezni pogoj za prenehanje pogodbe uresniči, mora od seznanitve naročnika s kršitvijo do izteka veljavnosti pogodbe miniti vsaj še pol leta.
 

Nujna bo tudi odgovornost naročnika

Na vprašanje, ali je novela zakona o javnem naročanju zadosten korak k odpravi kršitev, Lukić odgovarja, da bo na ta odgovor treba počakati nekaj časa. Če se bodo kršitve nadaljevale, bo treba sprejeti nove ukrepe.

Problematika pri javnem naročanju je po njegovih besedah dvoplastna: »Po eni strani gre za problematične prakse izvajalcev, po drugi strani pa naročniki samodejno sprejemajo diktat najnižjih stroškov, čeprav so zunanje storitve dražje od neposredne zaposlitve. Naročniki želijo v bilancah zmanjšati stroške dela in te stroške prenesti v storitve.« Zato je nujna tudi odgovornost naročnika, sklene.