V Siju razmišljajo o zmanjšanju proizvodnje med 30 in 40 odstotki

Od sestanka med vlado in gospodarstvom o rešitvah zaradi visokih cen energentov so v gospodarstvu pričakovali več, je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka. Dogovorili so se za skupno komisijo, ki bo poiskala rešitve za gospodarstvo.

»Težko razumem, da ni mogoče takoj uvesti kapice na ceno energentov, predvsem elektrike,« je dejal Šimonka. Po njegovih besedah na GZS dnevno dobivajo signale podjetij, da se zmanjšujejo naročila, da bodo podjetja morala razmišljati o odpuščanju, čakanju na delo ali skrajšanem delovnemu času.

»Težko razumem, da ni mogoče takoj uvesti kapice na ceno energentov, predvsem elektrike,« je dejal Tibor Šimonka. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

»Če kapice prihodnje leto ne bo, bo slovensko gospodarstvu utrpelo med pet in deset milijard evrov škode,« je dejal Šimonka. Ta je opozoril, da v jeklarski skupini SIJ, iz katere prihaja tudi sam, trenutno razmišljajo o znižanju proizvodnje v zadnjem četrtletju med 30 in 40 odstotki: »Podobno je v sorodnih dejavnostih. V Evropi se nekatere kapacitete zapirajo.«

Brez kapice na ceno energentov bo gospodarstvo klecnilo

Za pomoč gospodarstvu ob energetski draginji bo treba sprejeti ukrepe v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov. Kakšne bodo dejansko potrebe, pa je odvisno tudi od uspešnosti zagovarjanja reforme energetskih trgov v Evropi, je dejal premier Robert Golob. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je po srečanju dejal, da so se dogovorili o oblikovanju ekipe, ki bo v naslednjem mesecu sprejela odločitev, kako v prihodnjem letu pomagati gospodarstvu pri energetski krizi.

Helikopterskega razmetavanja ne bo

Finančni minister Klemen Boštjančič je povedal, da bo državna pomoč gospodarstvu znatna: »Ne znamo je oceniti, ker je nepredviljivo, kako se bo kriza odvijala. Govorimo o stotinah milijonov evrov oziroma milijardi in več ali nekaj milijard evrov. Sredstva pa niso neomejena. Že letos, ko razmere niso najslabše, bomo imeli dve milijardi evrov primanjkljaja. Lahko si mislite, kaj to pomeni za prihodnje leto. V veliki meri se bomo morali dodatno zadolžiti. Helikopterskega razmetavanja ne bo, ampak bomo poskušali najti formule delitve sredstev. Cilj je, da skozi krizo pridemo čim manj potolčeni. Predpogoj za to je, da so sredstva porabljena učinkovito.«