V parlamentu nov proračunski vrtiljak, reforme pa ob strani

Ljubljana – Državna proračuna za leti 2020 in 2021 sta prva, ki ju je v celoti pripravila in sprejela zdajšnja vlada. Sta rekordna, še nikoli država ni imela višjih prihodkov in temu primerno so višji tudi izdatki, je ob predstavitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti v državnem zboru povedal premier Marjan Šarec, ob tem pa poslancem ni pojasnil, ali bo sprejetje vezal na zaupnico vladi.

Predlagana proračuna sta sicer zasnovana na novi, znižani napovedi Umarja, ki za letos predvideva 2,8-odstotno gospodarsko rast – obseg BDP bo letos za dobre pol milijarde nižji, kot smo sprva pričakovali –, za leti 2020 in 2021 pa predvideva povečanje BDP za tri oziroma 2,7 odstotka. V obeh prihodnjih letih vlada predvideva proračunski presežek, prihodnje leto naj bi znašal 0,9 odstotka BDP, 2021 pa naj bi bil še malo višji.



Vlada je zaradi znižanih napovedi oklestila porabo v 2020 za sto milijonov evrov na 10,35 milijarde, za 2021 pa je zgornja meja porabe 10,45 milijarde evrov. Ne glede na umirjanje rasti pričakuje naraščanje davčnih prihodkov, in sicer v 2020 za 5,4, v 2021 pa za 5,5 odstotka. Državno blagajno naj bi bogatila tudi evropska sredstva, prihodnje leto naj bi iz proračuna EU prejeli 1,1 milijarde, 2021 pa 851 milijonov evrov.

Množica prioritet

In kakšne so vladne proračunske prioritete? Po Šarčevih zagotovilih so to zdravstvo, znanost, gospodarstvo in obrambno-varnostni sistem, minister za finance Andrej Bertoncelj pa jih je opredelil še kot »razvoj, sociala in izpolnjevanje dogovora glede plač. Smo pa ob tem prekomerni porabi rekli odločen ne,« je pribil minister.

Največ denarja, 18 odstotkov proračunskih odhodkov, bo namenjenega za izobraževanje in šport. Največje povečanje v 2020, in sicer za 17 odstotkov, bo na področju znanosti in informacijske družbe, namen je dolgoročno povečevanje konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je namenjenih 13 odstotkov, investicijski odhodki in transferji pa skupaj tvorijo 11 odstotkov državnega proračuna, za investicije bo tako namenjena dobra milijarda evrov.

Ob tem je premier napovedal tudi krepitev zdravstvene blagajne, »ki bo prihodnje leto imela 265 dodatnih milijonov, to pa omogoča nadaljnje skrajševanje čakalnih vrst.« Pokojnine so se letos redno uskladile za 2,7 odstotka, decembra sledi še izredna uskladitev v višini 1,5 odstotka, izplačan je bil višji regres, enako bo tudi prihodnje leto, ko bo za regres namenjenih 145 milijonov evrov, prejeli ga bodo vsi upokojenci v petih različnih zneskih. Pokojninska blagajna bo prihodnje leto okrepljena za dodatnih 315 milijonov evrov, je zagotovil Šarec.

Javni dolg v 2021 spet pod maastrichtsko mejo?

Vlada zdaj načrtuje, da se bo dolg sektorja država v letu 2021 prvič po kriznem letu 2012 spustil pod maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP, znašal naj bi 58,6 odstotka BDP. Napoved temelji na podmeni, da se bodo izdatki za plačilo obresti, ki so zdaj zaradi aktivnega upravljanja javnega dolga na leto že za 300 milijonov nižji kot v 2014, še naprej nižali in bi se po oceni ministra za finance v 2021 lahko spustili pod 700 milijonov evrov.

Minister o reformah plaho, premier pa sploh nič

Kljub nakopičenim težavam v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi in izzivom, ki čakajo javne finance zaradi demografskih trendov, nizke produktivnosti itd., ostaja že sama beseda »reforma« tudi za to vlado precejšnja tabu tema.

Premier Šarec se ji je v svojem proračunskem nagovoru poslancem v celoti izognil, minister za finance pa jo je omenil le ob oceni, da sta »proračuna za leti 2020 in 2021 pripravljena ob zavedanju, da se gospodarska rast umirja in da je treba zaustaviti prekomerno porabo in omejiti sistemske pritiske na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za doseganje tega nujno potrebujemo strukturne ukrepe, še boljše pa bi bile celovite strukturne reforme, ki bi upoštevale soodvisnost posameznih sistemov in optimizirale učinkovitost in fokus porabe javnega denarja.«