V Nemčiji letos le še 0,5-odstotna rast, prihodnje leto 1,1-odstotna

Nemški inštituti, ki skupaj pripravljajo gospodarske napovedi za državo, so danes močno znižali svoje napovedi. Nemški bruto domači proizvod (BDP) se bo letos namesto za 0,8 odstotka zvišal za le še 0,5 odstotka, prihodnje leto pa namesto za 1,8 odstotka za le še 1,1 odstotka.

Kot ključne razloge za poslabšanje napovedi navajajo že znane razloge: padanje globalnega povpraševanja po investicijskih dobrinah, za katere je nemško gospodarstvo specializirano, politične negotovosti ter strukturne spremembe v avtomobilski panogi, ki je ključna veja nemške industrije. »Nemška industrija je v recesiji in ta je zdaj prizadela tudi tisti del gospodarstva, ki industrijo podpira s storitvami,« je komentiral Claus Michelsen, vodja napovedi in ekonomskih politik na berlinskem Inštitutu za ekonomska raziskovanja DIW. Gospodarska rast je tako zdaj v celoti odvisna od domačega povpraševanja, ki še naprej raste zaradi rasti plač, zniževanja davkov in višanja državnih transferjev, pojasnjuje Michelsen.
 

Brexit brez dogovora zelo drag

Gospodarske napovedi bi se v prihodnje utegnile še poslabšati, saj so močno odvisne od izteka trgovinske vojne in brexita. Brexit brez dogovora bi, tako Michelsen, nemški BDP prihodnje leto oklestil za še dodatne 0,4 odstotne točke in bi tako znašal le še 0,7 odstotka.

Da se razmere v gospodarstvu poslabšujejo, pričajo tudi podatki o brezposelnosti. Številna večja industrijska podjetja so v zadnjem obdobju odpuščala ali pa so odpuščanja napovedala. Vse več podjetij se poslužuje skrajšanega delovnega časa. Nazadnje je uvedbo skrajšanega delovnega časa za 2600 zaposlenih zaradi pomanjkanja naročil napovedal Opel v svoji tovarni v Rüsselsheimu. Eden od razlogov je menda tudi slabša prodaja modela Insignia.

Na drugi strani podjetja v storitvenem sektorju še vedno zaposlujejo, pravijo v DIW. Zato se bo zaposlenost letos in prihodnji dve leti še vedno rahlo zviševala. Stopnja brezposelnosti se bo prihodnje leto sicer prehodno zvišala na 5,1 odstotka, a naj bi leta 2021 znova upadla, in sicer na 4,9 odstotka. Inflacija bo letos znašala 1,4 odstotka, prihodnji dve leti pa 1,5 oziroma 1,6 odstotka.

Letos zelo dobro kaže javnim financam. Proračunski presežek naj bi letos znašal 50 milijard evrov, do leta 2021 pa naj bi se skrčil na vsega štiri milijarde evrov. K temu bodo prispevali tako slabša gospodarska rast kot tudi večji izdatki države. Na primer zvišanje otroških dodatkov, znižanje dohodnine in delna odprava solidarnostnega davka. Vsi ti ukrepi naj bi državni proračun letos olajšali za 22 milijard evrov, prihodnje leto za 18 milijard evrov, leta 2021 pa za 23 milijard evrov.