V merjenje inflacije bo Surs dodal tudi cene električnih koles

Prihodnji teden bomo izvedeli, kolikšna je bila stopnja inflacije v prvem letošnjem mesecu. Statistični urad (Surs) bo 6. februarja predstavil svojo prvo objavo izračunane rasti cen življenjskih potrebščin, ki bo temeljila na nekoliko spremenjenih utežeh, nekaj sprememb bo tudi pri izdelkih in storitvah, ki bodo vključene v inflacijsko košarico dobrin. Novost bo tudi tako imenovano spletno strganje cen (webscrapping), ki jih objavljajo trgovci z računalniško opremo.

»Na začetku leta smo – tako kot v prejšnjih letih – spremenili uteži; te zdaj temeljijo na povprečju izdatkov iz Raziskovanja o porabi v gospodinjstvih za leto 2018, preračunanih na cene iz decembra 2022,« pojasnjuje Tatjana Brvar z oddelka za statistiko cen na Sursu. Pri tem so upoštevali tudi večje spremembe v utežeh pri harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki so bile opravljene na podlagi ocenjenih podatkov o izdatkih gospodinjstev za leto 2022, v skladu z Eurostatovimi priporočili.

Nove uteži in izdelki

Uteži za harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin za leto 2023 temeljijo na točnih podatkih za leto 2021 ter ocenjenih podatkih nacionalnih računov o izdatkih gospodinjstev za leto 2022. Pri tem so upoštevali povprečno spremembo cen med decembrom 2022 (to je referenčno cenovno obdobje) in povprečjem leta 2022. Povedano drugače: uteži so se bolj povišale za izdelke, pri katerih so cene bolj narasle. Konkretno, letos bodo višje uteži pri izračunu inflacije dobile hrana in brezalkoholne pijače, torej izdelki, ki so se v zadnjem letu znatno podražili in jih slovenski potrošniki tudi najpogosteje postavljajo v svojo nakupovalno košarico. Nekoliko višjo utež bodo po novem dobile tudi cene storitev v restavracijah in hotelih, nižje pa bodo uteži za oblačila in obutev. Ali bodo spremembe tudi pri utežeh za cene goriv in energentov, bo sicer bolj znano prihodnji teden.      

Na začetku leta so statistiki tudi nekoliko revidirali seznam izdelkov in storitev, katerih cene spremljajo, in seznam prodajnih mest, na katerih spremljajo cene teh izdelkov in storitev. Tudi letos so vključili nove izdelke v košarico dobrin, v kateri je približno 780 izdelkov in storitev. Dodali so, recimo, električno kolo in tobak za segrevanje. V zadnjih letih so to košarico dopolnili s kar nekaj stvarmi, ki značilno odražajo duha časa, spremenjene navade slovenskih potrošnikov, skratka stvari, ki se zares prodajajo. Tako so, denimo, v letu 2020, v času epidemije, dodali kirurške zaščitne maske in razkužilo za roke, lani pa so vključili tudi paketno dostavo, električne avtomobile in souporabo vozil. Na drugi strani pa statistiki nekatere izdelke, ki odhajajo iz širše uporabe, tudi izločajo iz meritev.

Strganje spletnih podatkov

Letošnja novost pri izračunu inflacije je tudi omenjeno množično strganje spletnih podatkov. Za računalnike in računalniško opremo, torej prenosnike, tablične računalnike, monitorje itd., so spremenili metodologijo za izračun indeksov. Namesto ciljanega strganja so uvedli množično strganje spletnih podatkov. Za to so morali tudi avtomatizirati razvrščanje po ECOICOP (evropska klasifikacija individualne potrošnje po namenu) in uvesti razvrščanje teh izdelkov v homogene skupine proizvodov, ki so osnova za izračun indeksov verižnega tipa, pojasnjuje sogovornica.

Sicer pa spomnimo, na Sursu so prejšnji mesec izračunali, da so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 10,3 odstotka, na drugi strani pa je inflacija, merjena po evropsko primerljivem harmoniziranem indeksu (HICP), znašala nekaj več, 10,8 odstotka. Razlika med številkama je sicer posledica različnih uteži. Statistiki z novo metodologijo spremljajo kar 80.000 različnih cen. Na terenu jih merijo v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Mariboru, zbirajo pa jih tudi elektronsko iz podatkovnih baz trgovcev.