Na GZS do 2027 pričakujejo 2,5-odstotno gospodarsko rast

Na Gospodarski zbornici Slovenije v prihodnjih treh letih pričakujejo približno 2,5-odstotno gospodarsko rast pri nas, kar je manj od povprečne rasti v zadnjih osmih letih (3,2 odstotka), vzrok za to pa vidijo v upadu izvozne konkurenčnosti evropske industrije. Ne glede na to pa v obdobju 2025-27 pričakujejo pozitivno rast industrijske proizvodnje in izvoza, kar pripisujejo visoki prilagodljivosti slovenskih podjetij in diverzificiranosti našega gospodarstva.

Geopolitične razmere so zelo zahtevne, zato je pomembno, da se država na to odziva, in da imamo predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, ocenjuje generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. V prihodnjih dveh letih pričakuje višjo rast gradbenih investicij zaradi izvedbe državnih projektov, nižjih obrestnih mer in pomanjkanja stanovanjske gradnje. K letošnjim dosežkom prišteva ponovno vzpostavitev socialnega dialoga in povezavo v gospodarski krog, ki združuje 17 organizacij. V GZS pozdravljajo, da je vlada pripravila osnutek sheme za skrajšani delovni čas za ohranitev delovnih mest, »ker bodo zagotovo določene panoge in podjetja, ki bodo potrebovali tak ukrep, saj je ponekod upad naročil kar velik.« Z vlado in pristojnimi se pogovarjajo o desetih ukrepih, ki so bili predstavljeni na vrhu gospodarstva in zadevajo konkurenčno poslovno okolje, energetsko in kibernetsko varnost in prehrambni sektor. Na GZS v prihodnjem letu pričakujejo nujne spremembe na področju davčne, pokojninske in zdravstvene reforme, spremembe pri sistemu obračunavanja omrežnin ter nadaljevanje priprav za optimalni dolgoročni energetski sistem Slovenije.

Trije scenariji do 2027

Analitiki GZS ugotavljajo, da bo letos gospodarska rast znašala 1,5 odstotka in bo pol nižja, kot so predvideli spomladi. Kot ocenjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, so glavni vzroki za to dvig stopnje varčevanja gospodinjstev in učinek osnove. Svoje so dodali še padec investicij v gradbeništvu, šibke investicije v stroje in opremo, stagnacija blagovnega izvoza, šibkejša rast izvoza storitev in njihov povečani uvoz.

V prihodnje bo gospodarska rast nekoliko višja, a zmerna: 2,5 odstotka v 2025, 2,6 v 2026 2,6 in 2,3 v letu 2027. Kot glavna tveganja Ivanc izpostavlja zlasti geopolitiko z vojno v Ukrajini, zaton globalizacije s carinsko vojno in možne cenovne šoke na svetovnih trgih surovin. Na trgu dela ni pričakovati velikih sprememb pri številu delovno aktivnih, saj bodo podjetja za ohranitev konkurenčnosti morala krepiti produktivnost, v storitvenih sektorjih pa bo zaposlovanje naraščalo predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu ter strokovnih dejavnostih z višjo zahtevano izobrazbo.

V prihodnje bo po oceni GZS nominalna rast dodane višja predvsem v storitvah kot so zdravstvo in socialno varstvo, IKT storitve, finance, poslovanje z nepremičninam itd.. Nižja pa bo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. V prvi dejavnosti bo to posledica pritiskov na izvozne cene in šibke rasti naročil v industrijah kot je avtomobilska, v drugi pa posledica visoke pretekle rasti, ki se ne more nadaljevati s podobno dinamiko.

Rast bruto plače naj bi bila tudi v 2025 visoka, približno šestodstotna, na kar naj bi vplivala rast plač v sektorju država, ki bo blizu sedemodstotna. Neto plača pa naj bi v 2025 predvidoma porasle za približno 2,5 odstotka, kar je nad zgodovinskim povprečjem (1,8 odstotka).

Na GZS so ob osnovnem pripravili še dva alternativna scenarija. Optimistični predpostavlja višjo, blizu triodstotno gospodarsko rast, ob predpostavkah, da se geopolitična tveganja znižajo ob zamrznitvi konfliktov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, uvedba carin s strani ZDA je relativno omejena, stopnja varčevanja pa se zniža. Pesimistični scenarij, ki predpostavlja nižjo, enoodstotno gospodarsko rast in višjo inflacijo pa bi se uresničil ob zaostrovanju geopolitičnih tveganj in povečanju cen energentov.