Uvedba bančnih ležarin

Ključne obrestne mere Evropske centralne banke (v nadaljevanju: ECB) so izklicna za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojanja in odprto ponudbo deponiranja likvidnosti čez noč oz. odprto ponudbo mejnega depozita. Obrestna mera glavnega refinanciranja od leta 2016 znaša 0,00 %, obrestna mera mejnega posojanja je trenutno 0,25 %, za mejni depozit pa je že od leta 2014 negativna in trenutno znaša –0,50 % (zadnja sprememba je bila izvedena septembra 2019). Prav zadnja je ključna za presežke likvidnosti poslovnih bank, ki vključujejo večinoma denarne vloge komitentov.

V zadnjem obdobju vloge komitentov poslovnih bank naraščajo z vidika vlog tako gospodinjstev kot tudi podjetij. Vloge v poslovnih bankah so vloge na odpoklic oz. a vista sredstva, vezane vloge in vloge čez noč. Po podatkih Banke Slovenije so imela gospodinjstva konec novembra 2020 za 22,1 mrd. EUR vlog, ki so se samo v letu 2020 povečale za 1,7 mrd. EUR (za primerjavo: konec leta 2008 je bilo teh sredstev 13,4 mrd. EUR). Podjetja so imela konec novembra 2020 za 7,7 mrd. EUR vlog in tudi tu so se sredstva v letu 2020 povečala, in sicer za skoraj 1,0 mrd. EUR. Razloge za tovrstno povečanje sredstev je mogoče iskati v zgodovinskih dejstvih, saj smo bili Slovenci pod močnim vplivom germanskega sveta in smo še danes pri potrošnji in naložbah zelo previdni. Z gospodarskim napredkom se je povečala tudi kupna moč gospodinjstev, po zadnji večji finančni krizi so se tudi podjetja prestrukturirala in danes ohranjajo določeno stopnjo varne likvidnosti. Sedanja pandemija covida-19 bo verjetno rast vlog gospodinjstev, predvsem pa podjetij upočasnila, vprašanje glede dodatnih sprememb pa se poraja pri prevalitvi negativnih obrestnih mer poslovnih bank na svoje komitente.

Z vidika profitabilnosti in neodvisne politike poslovnih bank je pričakovano, da bodo negativne obrestne mere, ki jih poslovne banke plačujejo ECB za vloge na odpoklic in nekatere kratkoročne depozite, prevalile na svoje komitente. Tako imenovane ležarine, kar je samo drug izraz za negativne obrestne mere, poslovne banke podjetjem in nekaterim drugim poslovnim subjektom že zaračunavajo. Prva je bila naša največja sistemska banka v letu 2016, in sicer z negativno obrestno mero za zneske vlog nad 3 mio. EUR. Danes večina poslovnih bank zaračunava tovrstno nadomestilo za podjetja (imenujejo ga upravljanje visokih stanj, vodenje sredstev na računu ipd.) in znaša pri naši največji banki od 0,04 % letno za zneske povprečnega mesečnega stanja od 0,1 do 0,5 mio. EUR do 0,08 % letno za zneske nad 5 mio. EUR. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo banke uvedle ležarine tudi za gospodinjstva, pri čemer pa je treba izpostaviti močnejši čustveni odnos gospodinjstev do svojih prihrankov.

Kot že povedano smo Slovenci precej konservativni pri odnosu do prisluženega denarja in tako iščemo tudi konservativne naložbe, v katere nalagamo svoje prihranke. Kljub zadnji veliki finančni krizi ter zelo turbulentnih časih v slovenskem bančnem prostoru, od likvidacije dveh poslovnih bank, izbrisa imetnikov podrejenih vrednostnih papirjev do večkratne dokapitalizacije bank z davkoplačevalskim denarjem, se zaupanje v slovenski bančni sistem ni zamajalo v tej smeri, da bi komitenti bank iskali druge oblike naložb kot depozit. Uvedba ležarin bo seveda vplivala na njihove odločitve za prenos dela sredstev iz bank v druge oblike naložb, vprašanje pa je, v kolikšnem obsegu. Kot drugo se poraja vprašanje, kakšne konservativne naložbe imajo komitenti bank danes na voljo. Banke so pri svoji ponudbi večinoma omejene na depozite in trženje vzajemnih skladov. Tako ostane konservativnim vlagateljem (gospodinjstvom in podjetjem) poleg prej omenjenih naložb zgolj vlaganje v nepremičnine in z njimi povezani projekti ter manj neposreden vstop na delniške trge. Predpostavljam, da trenutne razmere na trgu kriptovalut in cen plemenitih kovin za konservativne vlagatelje niso zanimive.

Naložbe v nepremičnine ustvarjajo letni donos okrog 4,6 %, povprečna obrestna mera poslovnih bank za vezavo sredstev do enega leta pa je trenutno okrog 0,04 % letno (to stanje traja že zadnja štiri leta). Pričakovali bi, da bi se prihranki zmerno konservativnih komitentov preselili na nepremičninski trg, kar pa se večinoma ni zgodilo. Tudi kriza pandemije bo vsaj pri gospodinjstvih za nekaj časa dodatni razlog, da se ne bodo podala v naložbene nepremičnine. Kljub dejstvu, da je bila po podatkih Statističnega urada Slovenije v obdobju 2016–2020 letna stopnja inflacije 4,5 % in se posledično zaradi rasti cen vrednost denarja zmanjšuje, se obseg sredstev gospodinjstev in podjetij v bankah ne zmanjšuje.

V zaključku lahko ugotovimo, da je v Sloveniji večina gospodinjstev in podjetij še vedno slabo poučena o možnostih nalaganja svojih prihrankov. Tradicionalne naložbe, kamor v prvi vrsti spadajo vloge v bankah, so v očeh konservativnih vlagateljev še vedno osrednja oblika vlaganja. Kljub uvedbi ležarin, ki jih je naša največja banka napovedala za april 2021 in kateri bodo verjetno sledile tudi druge poslovne banke, po moji oceni ne bo množičnih selitev prihrankov. Tisti, ki pa se bodo za to vendarle odločili, pa si bodo zastavili vprašanje: Kam s prihranki? Odgovora na to vprašanje vsekakor ne bomo našli pri poslovnih bankah. Možnosti oplemenitenja prihrankov je precej, saj se je trg finančnih instrumentov v zadnjih letih precej izoblikoval – tudi trg alternativnih naložb. Bo pa vsekakor treba dvigniti zavedanje in znanje Slovencev o alternativnih oblikah vlaganj.

Matevž Raztočnik, Generalni direktor
Superos d.o.o, Upravljanje alternativnih investicijskih skladov 
Ameriška cesta 8, Ljubljana

Email: info@superos.eu
Gsm: 040-291-670
https://superos.eu/