Upravljanje državnih podjetij le delno učinkovito

Slovenski državni holding (SDH) je bil pri upravljanju kapitalskih naložb v letih 2016 in 2017 le delno učinkovit, ugotavlja revizija računskega sodišča. To med drugim ugotavlja, da je državni upravljavec naložb sicer vzpostavil spremljanje uresničevanja strategije in letnih načrtov upravljanja državnih družb, a pri tem ni zagotovil sledljivosti in preglednosti, državni revizorji pa so na slabosti opozorili tudi pri kadrovanju in glasovanju na skupščinah državnih družb.



Gre za obdobje, ko je SDH najprej vodil Marko Jazbec, nato pa po njegovem odstopu Lidija Glavina, veljavna pa je že bila prva strategija upravljanja državnih naložb. Holding je takrat upravljal skoraj 11 milijard evrov premoženja oziroma deleže v 91 podjetjih. Računsko sodišče ugotavlja, da holding ni ustrezno uredil načina evidentiranja in arhiviranja dokumentov o upravljanju kot tudi ne registrov sklepov uprave SDH in nadzornega sveta družbe.

Prav tako po oceni državnih revizorjev ni uredil sodelovanja z drugimi deležniki (na primer z resornimi ministrstvi) pri pripravi letnih načrtov upravljanja: »SDH je spremljal doseganje ciljev poslovanja družb in ciljev upravljanja ter ugotavljal odmike od načrtovanega poslovanja, pri čemer pa ni zagotovil ustrezne informacijske podpore ter enotnega, sistematičnega in preglednega načina evidentiranja in arhiviranja svojih aktivnosti in pridobljenih informacij, zaradi česar je deloval nepregledno in ni zagotavljal celovite sledljivosti pri upravljanju kapitalskih naložb.«
 

Nepreglednost na skupščinah in pri kadrovanju

Računsko sodišče SDH očita tudi le delno učinkovitost pri uresničevanju pravic delničarja oziroma družbenika na skupščinah družb. Holding se je sicer redno udeleževal skupščin državnih družb v upravljanju, javno objavljal izhodišča za glasovanje in poročila o udeležbi na skupščinah družb, »pri sprejemanju glasovalnih stališč pa ni v vseh primerih ravnal kot določajo notranji akti in ni zagotovil popolne preglednosti in sledljivosti«.


Računsko sodišče se je obregnilo tudi ob kadrovske postopke državnega upravljavca in tudi tukaj ugotovilo le delno učinkovitost. »V notranjih aktih je vzpostavil podlage za izvajanje kandidacijskih postopkov, ki pa so bile pomanjkljive. SDH ni v vseh primerih zagotovil enakopravne obravnave kandidatov, objektivnosti, sledljivosti, preglednosti ter doslednosti pri upoštevanju zakonskih pogojev.« Pri tem je izpostavilo neenakopravno obravnavo glede dokazovanja usposobljenosti za nadzornika.

Opozorilo je še, da sta bila na podlagi predloga holdinga v nadzorna sveta dveh javnih delniških družb izvoljeni predsednica in članica uprave SDH, čeprav kadrovska komisija pri njunem ocenjevanju ni proučila vseh zakonskih meril, ni izvedla nominacijskega postopka pregledno in skladno z notranjimi akti ter ni enakopravno obravnavala drugih kandidatov. Gre za imenovanje Lidije Glavina v nadzorni svet Telekoma Slovenije in Nade Drobne Popović v nadzorni svet Petrola. Nadzornikom SDH računsko sodišče očita, da kljub ugotovljenim pomanjkljivostim niso predlagali sprememb.

Računsko sodišče ugotavlja, da je SDH med izvajanjem revizije izvedel številne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti poslovanja na področjih, ki so bila predmet revizije. Med drugim je dopolnil ali spremenil notranje akte, ki urejajo spremljanje in izvajanje strategije in letnih načrtov upravljanja, odločanje na skupščinah družb in kandidacijske postopke. Računsko sodišče je SDH podalo tudi deset priporočil za izboljšanje poslovanja.