Gospodarska klima se opazno slabša, obeti pa se nižajo

Obeti gospodarske rasti v evrskem območju se poslabšujejo ob močnih inflacijskih pritiskih, energetski krizi ter zaostrovanju denarne politike. Septembrski kazalniki zaupanja nakazujejo krčenje gospodarske aktivnosti v državah z evrom, zaupanje med potrošniki pa je na najnižji izmerjeni ravni. Tudi v Sloveniji se je gospodarska klima v septembru opazno znižala, vrednost kazalnika pa je bila pod dolgoletnim povprečjem, ugotavlja Umar v najnovejšem Ekonomskem ogledalu.

Potrošnja slovenskih gospodinjstev je bila sicer v poletnih mesecih podobna kot v drugem četrtletju, ko je že nekoliko upadla, vedno bolj pa jo zavirajo cenovni pritiski, padanje kupne moči in večja previdnost potrošnikov. Prihodek tržnih storitev se je zmanjšal, aktivnost v izvoznem delu gospodarstva in proizvodnja predelovalnih dejavnosti pa sta se povečali, pri čemer pričakovanja spremlja velika negotovost. Gradbena aktivnost je bila po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del julija višja kot lani, vendar se stroškovni pritiski v gradbeništvu in tudi v drugih dejavnostih nadaljujejo in povečujejo negotovosti glede prihodnjih gibanj. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je avgusta še povečala, a so se septembra obeti za konec leta poslabšali. 

Kar zadeva medletno inflacijo, je bila septembra desetodstotna, k njeni upočasnitvi glede na avgust, ko je znašala 11 odstotkov, pa so prispevali zlasti ukrepi vlade za omilitev posledic energetske draginje. Po oceni Umarja naj bi inflacijo na letni ravni ublažili za 2,3 odstotne točke.

Umar je sicer v jesenski napovedi gospodarskih gibanj predvidel, da bo gospodarska rast pri nas letos dosegla pet odstotkov, a naj bi se prihodnje leto upočasnila na 1,4 odstotka. 

Nižja poraba elektrike in plina

Na Umarju še poudarjajo, da je bila poraba elektrike avgusta in septembra ponovno nižja kot v enakem obdobju lani, kar povezujejo z njeno višjo ceno in posledičnimi prilagoditvami, zlasti v energetsko intenzivnih podjetjih.

Poraba plina se je glede na zadnje petletno obdobje od začetka leta zmanjšala za več kot desetino, kar povezujejo s podražitvami plina v povezavi z energetsko krizo in njegovo manjšo porabo predvsem v industriji. V avgustu je bila za 14 odstotkov nižja od primerljive povprečne porabe v prejšnjih petih letih, razlika v septembru je bila nižja za 11 odstotkov, v oktobru pa bo glede na dosedanje podatke znova večja.

Umar je v tokratnem Ekonomskem ogledalu predstavil tudi rezultate raziskave Eurobarometer o zadovoljstvu z življenjem, ki je v Sloveniji nad povprečjem EU, poslabšujejo pa se pričakovanja. Med ključnimi skrbmi sta izpostavljeni inflacija in dobava energije, na zadovoljstvo pa še naprej močno vplivajo zdravje, socialna varnost in pokojnine.