Turizem lahko nadomesti zmanjšanje preostalih panog

Ljubljana – Italija je drugi najpomembnejši izvozni trg za Slovenijo, zato recesija v sosednji državi negativno vpliva tudi na slovenska podjetja. Kljub temu pa so priložnosti za povečanje sodelovanja med državama, denimo na področju turizma, je ocenil podpredsednik svetovalne in investicijske skupine Meta Andrea Di Anselmo.

Italijansko gospodarstvo je v drugi polovici lanskega leta zdrsnilo v recesijo, napovedi za letos pa so veliko ugibanje, je ob robu Italijansko-slovenskega poslovnega foruma dejal Andrea Di Anselmo: »Italija ima šibko notranje povpraševanje in močno navezanost na izvoz, zato je izpostavljena mednarodnim trendom. Svetovno ohlajanje gospodarstva zato vpliva tudi na Italijo. Čas bo pokazal, kakšen učinek bodo imeli vladni ukrepi. Mislim, da bo gospodarstvo za zdaj bolj jadralo na valovih, kot da bi vladni ukrepi prikazali učinek.«

Po njegovem mnenju je glavna težava Italije in Evrope, da še vedno izgubljamo priložnosti, da bi Evropa bila enotna regija in bolj povezana: »Preveč je razlikovanja in borbe med državami, ne vidim pa sodelovanja med njimi. Premalo smo osredotočeni in zavezani temu, da bi bili del mednarodne tekme. Dokler bo Evropa le skupina držav, od katerih so nekatere vodilne, druge pa šibkejše, ne bo sprememb.«
 

Slovenija povečala izvoz v zahodno sosedo

Deset odstotkov celotnega izvoza Slovenije gre v Italijo. Zmanjšanje gospodarske rasti v Italiji zato lahko vpliva tudi na slovensko gospodarstvo, je dejal Di Anselmo. Kljub tehnični recesiji v Italiji pa je Slovenija v prvih enajstih mesecih lanskega leta v Italijo izvozila za 3,57 milijarde evrov, kar je deset odstotkov več kot v vsem letu 2017. Slovenski uvoz iz Italije je v prvih enajstih mesecih znašal 4,25 milijarde evrov, tako da bo lanski uvoz prav tako presegel predlanskega. Najpomembnejše uvozno blago iz Italije sta bencin in dizelsko gorivo.

Kljub zmanjšanju gospodarske rasti v Italiji pa je med državama še veliko priložnosti za sodelovanje; če je v nekaterih sektorjih padec, je v drugih več priložnosti, je prepričanje izrazil Di Anselmo: »Turizem je lani ogromno zrasel, za 25 odstotkov glede na leto prej. Slovenija in Italija sta sosedi, Ljubljana in Benetke, dve privlačni mesti za turiste, sta si blizu. Zato je turizem priložnost za sinergije in da ublažimo težave iz drugih sektorjev. Če bomo pametni, inovativni, kreativni in pogledali, kakšne prednosti lahko prinese storitveni sektor, bo odlično.«
 

Vlade bi morale biti inovativne

Andrea Di Anselmo izpostavlja nujnost po inovacijah in kreativnosti. Vendar, ali države storijo dovolj za podporo inovatorjev in mladih talentov? Ali storijo dovolj, da dajo zagonskim podjetjem in novi generaciji priložnost, da postanejo nosilci sprememb, se je retorično vprašal in dodal: »Odgovor je preprost: ne.« Vlade se pogosto pritožujejo, da so mala in srednje velika podjetja premalo inovativna, premalo tekmovalna, ne vlagajo v raziskave in razvoj, pravi. »Vendar moramo vprašati naše vlade in njihove agencije, ali so same dovolj inovativne, da svoje države naredijo dovolj privlačne za podjetnike. Niso. Še veliko je mogoče postoriti,« dodaja. Biti moramo inovativni v našem ekosistemu in sistemu podpor, ki je bil v sedemdesetih letih zgrajen za pomoč proizvodnim podjetjem. Danes je ekonomska struktura drugačna, čemur celoten sistem, denimo finančne podpore, mentorstvo in tako dalje, ni prilagojen, je pristavil.