Tudi ladje bodo morale pluti bolj trajnostno

Z ladjami v mednarodni trgovini prepeljejo 80 odstotkov vsega blaga, pomorski promet pa prispeva tri odstotke globalnih emisij toplogrednih plinov. Zeleni prehod v ladjarstvu je še zelo v povojih, brez usklajene akcije na mednarodni ravni pa ni pričakovati, da bi ta sektor lahko odločneje stopil na pot razogljičenja.

»Če bi ladjarstvo bilo država, bi bilo tretji največjih povzročitelj izpustov na svetu. Zato je izjemno pomembno, da tudi ta dejavnost do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost, sicer na globalni ravni ne moremo govoriti o doseganju cilja, da se planet ne bi pogrel za več kot 1,5 stopinje Celzija,« je na dogodku Green Shipping Challenge v okviru letošnje koference COP28 v Dubaju povedal John Kerry, posebni odposlanec ameriškega predsednika za podnebje.

Opustiti bo treba mazut

ZDA so skupaj z Norveško najbolj aktivne v pobudi Green Shipping Challenge, ki si prizadeva, da bi ladjarstvo organizirano prešlo v bolj trajnostne oblike pogona, kot sta danes prevladujoča mazut (težka frakcija pri destilacije nafte, ki vsebuje tudi ogromno žvepla in nečistoč) in dizel.

Resda se to dogaja večinoma zaradi politike pristanišč v razvitih državah (predvsem v atlantski Evropi in v Sredozemlju), ki ladjam z najbolj umazanimi oblikami pogona ne dovoljujejo več vplutja, a vendar je vse več tudi velikih ladjarjev, ki vidijo v posodobitvi flote tudi poslovno priložnost.

INFOGRAFIKA: Delo

Ena od zadnjih takih pobud je uvedba tovornih ladij, ki imajo možnost pogona na etanol, pridobljen z »zelenimi« tehnologijami. Prvo tako kontejnersko ladjo bo na svoji liniji med Kitajsko in zahodno Evropo februarja prihodnje leto uvedel ladjar Maersk.

A prehod na čista goriva je še na popolnem začetku. Po podatkih registrske družbe Lloyd's danes kar 98,8 odstotka flote trgovskih ladij poganjajo fosilna goriva, od ladij, ki se gradijo oziroma so naročene, pa je samo pri 21 odstotkih predviden pogonski agregat, ki lahko uporablja tudi čistejše oblike goriva. To ni obetaven podatek, če vemo, da tovorna ladja lahko pluje nekaj desetletij. Prav tako je pomembna besedica »tudi«, saj pušča prostor za kombinacijo pogonskih goriv, pri čemer ladje na odprtem morju, kjer jih nihče ne nadzira, uporabljajo okoljsko manj sprejemljive možnosti.

Izpusti se povečujejo

Prav zato se razogljičenje v ladijskem prometu ne bo zgodilo samo od sebe oziroma če se ne bo razvilo mednarodno okolje, ki ga bo spodbujalo, opozarja Unctad, agencija Združenih narodov za trgovino in razvoj. Z naraščanjem obsega svetovne trgovine se izpusti v ladjarstvu povečujejo, samo v zadnjem desetletju so zrasli za 20 odstotkov.

»To je trend, ki si ga preprosto ne moremo privoščiti. Zato je bilo tudi naše sporočilo na COP28 zelo jasno. Za razlogljičenje ladjarstva je nujna odločna in koordinirana mednarodna akcija,« je povedala Rebeca Grynspan, generalna direktorica Unctada.

INFOGRAFIKA: Delo

Podnebna konferenca v Dubaju sicer posebej zavezujočih sklepov za ladjarstvo ni sprejela, tako da bodo spremembe še naprej spodbujali predvsem ukrepi razvitih držav, ki v svojih pristaniščih in obalnih vodah vse bolj strogo omejujejo plovbo ladij, ki povzročajo preveč izpustov – že zdaj velja to za žveplo, v prihodnje pa bo postala bolj pomembna tudi raven izpustov ogljikovega dioksida. Pomembno je, da je nekatere strandarde na tem področju sprejela tudi Mednarodna organizacija za pomorstvo (IMO), ki je organ Združenih narodov, je opozoril Unctad.

Milijarde za vlaganja

Investicije, ki bi bile potrebne, da mednarodna trgovska flota do leta 2050 pri izpustih doseže standard neto-nič, pa Unctad ocenjuje v razmeroma širokem vrednostnem pasu. Od osem do 28 milijard dolarjev na leto bi bilo potrebnih za posodobitev ladij, kar 28 do 90 milijard dolarjev na leto pa za zgraditev infrastrukture za preskrbo z ogljično nevtralnimi gorivi.

Dodano tveganje je, da bodo potrebna vlaganja podražila ladijske prevoze. Če se to zgodi brez državnih spodbud, bi lahko podražitve v pomorski logistiki negativno vplivale na rast obsega mednarodne trgovine in na globalno rast BDP, opozarja Unctad.

INFOGRAFIKA: Delo