Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Regijski šampioni pripravljeni na čas po epidemiji

Razmerja v regiji Adriatic se po covidu-19 vzpostavljajo na novo. Slovenija bo morala svoj položaj še utrditi.
FOTO: Delo
FOTO: Delo
10. 2. 2021 | 11:50
10. 2. 2021 | 17:47
4:48
Med družbami, ki so v regiji nedavno opravile večje nakupe, sta Petrol in NLB. Petrol je kupil hrvaški Crodux, NLB pa Komercijalno banko v Srbiji. To ju uvršča med regijske šampione, ki so pripravljeni na postkoronsko obdobje, je eno od sporočil okrogle mize gospodarstvenikov v organizaciji ISR.


Kot je dejal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, je NLB z nakupom Komercijalne banke še okrepila položaj na zanje najpomembnejšem trgu zunaj Slovenije. Hčerinsko družbo NLB v Srbiji nameravajo v 18 mesecih pripojiti Komercijalni banki in tako zaokrožiti operacijo na trgu, ki je za banko zanimiv predvsem zaradi »ekonomske pragmatičnosti«. Brodnjak si želi, da bi slovensko predsedovanje svetu Evropske unije izkoristili za ureditev vseh vprašanj, ki jih imamo s to državo, NLB posebej bremeni dediščina nekdanje Ljubljanske banke. Petrol je medtem na Hrvaškem kupil Crodux in s tem po pojasnilih predsednice Petrolove uprave Nade Drobne Popović še razširil prisotnost na omenjenem trgu. Drobne Popovićeva se je dotaknila še krize zaradi koronavirusa in dejala, da je Petrol med družbami, ki jim je ta zadala hud udarec, a z možnostjo cepljenja pričakujejo okrevanje v obliki črke V.
 

Tudi srbska podjetja pripravljena


FOTO: Zajem zaslona
FOTO: Zajem zaslona


Krizi so se morala prilagoditi tudi druga podjetja v regiji. Telekom Srbija se po besedah predsednika uprave Vladimirja Lučića osredotoča na nove vire prihodkov, med drugim vlaga v serije, za katere upa, da bodo na ogled kmalu tudi v Sloveniji, svoje storitve nameravajo prodajati v zahodni Evropi (predvsem zdomcem), zagnali pa bodo tudi sklad tveganega kapitala. Nectar, vodi ga Nenad Miščević, ki je pred devetimi leti kupil slovenski Fructal, je medtem na ključnih trgih v Sloveniji in Srbiji v času krize zaradi epidemije celo povečal tržni delež, k čemur je pripomogel predvsem segment hrane, med drugim dobra prodaja frutka in frutabel.


Kako je sicer zdravstvena kriza prizadela gospodarstvo v regiji, po besedah predsednika uprave Cofacea PKZ Sergeja Simonitija ni mogoče natančno oceniti. »Države so tako močno posegle v obvladovanje krize, da je težko ugotoviti stanje gospodarstva,« je pojasnil. Kot je dejal, uspešnost med drugim merijo po tem, za koliko se poveča število stečajev, a tega za zdaj ne vidijo. »Verjamem, da ne zato, ker bi bilo gospodarstvo v odličnem stanju, ampak ker se ne ve, kaj se v odsotnosti državnih ukrepov z njim pravzaprav dogaja,« je dejal.

 

Cepivo je luč na koncu predora


V Sloveniji smo se hitro in učinkovito odzvali na težave, ki jih je s seboj prinesla epidemija, predvsem z ukrepi za omejevanje širjenja virusa in s pomočjo gospodarstvu, je finančni minister Andrej Šircelj poudaril na digitalnem dogodku Inštituta za strateške rešitve (ISR) o sistemskih in strukturnih izzivih prostora Adriatik in gospodarskem sodelovanju med Srbijo in Slovenijo. Kot je dejal Šircelj, lahko govorimo o sektorski krizi, kar pomeni, da so nekateri sektorji prizadeti bolj kot drugi, pri čemer je izpostavil zlasti turizem in transport. »Zaradi tega bo ob oživljanju gospodarstva tem sektorjem namenjena posebna skrb,« je napovedal. Strnil je dozdajšnje ukrepe vlade za premagovanje zdravstvene krize in kot enega najučinkovitejših in finančno najizdatnejših navedel nadomestilo za čakanje na delo. Vsaka kriza po ministrovih besedah prinaša tudi nove možnosti, pri čemer je posebej omenil digitalizacijo. Ta je po njegovem sredstvo za vzpostavljanje in ohranjanje povezav, ne le na zasebni ravni, ampak tudi na področju gospodarstva in financ. Šircelj sicer optimistično zre v prihodnost. »Pomembno je, da imamo cepivo. S tem lahko vidimo luč na koncu predora. Vprašanje je le, kako dolga je pot do luči oziroma koliko časa mora še preteči, da bomo dosegli tisti odstotek precepljenosti, ki bo zagotavljal varno življenje,« je poudaril. »Zavedati se moramo, da se prihodnost ne bo načrtovala izključno na nacionalni ravni. Prihodnost se načrtuje na globalni ravni, na evropski ravni, in vsi izzivi, ki so zdaj pred nami, presegajo državne meje, zato je treba sodelovati z enim ciljem – da bo to koristilo ljudem in gospodarstvu,« je dejal.

 

PRENOS SPLETNE KONFERENCE SI LAHKO OGLEDATE: TUKAJ

 


 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine