Storitve uspevajo, industrija pa večinoma stagnira

Rast slovenskega gospodarstva so v prvem četrtletju poganjali predvsem trošenje gospodinjstev, gradbene investicije in rast večine storitvenih dejavnosti, kjer se v nekaterih panogah nadaljuje pocovidno okrevanje. Aktivnost v izvoznem delu gospodarstva pa je bila v prvem četrtletju šibka, saj sta izvoz blaga in proizvodnja v industriji ostala podobna kot v istem obdobju lani, ugotavlja Umar v zadnjem Ekonomskem ogledalu. 

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je tako v prvem četrtletju sicer povečala, medletno pa je bila nekoliko manjša. Po krčenju v drugi polovici lanskega leta se je proizvodnja v prvem letošnjem četrtletju okrepila predvsem zaradi krepitve visoko tehnološko zahtevnih panog. V teh je bila proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem lani večja za okoli 14 odstotkov, v drugih skupinah panog je bila v povprečju podobna (srednje tehnološko zahtevne) ali manjša (v večini nizko tehnološko zahtevne, z izjemo usnjarstva in tiskarstva).

Manjšo proizvodnjo so še naprej zaznavali v vseh energetsko intenzivnejših panogah (najbolj v papirni in kemični industriji, manj pa v srednje in nizko tehnološko zahtevnih proizvodnjah kovin, nekovinskih mineralnih izdelkov ter izdelkov iz gume in plastičnih mas), v katerih je bil medletni padec večinoma podoben kot v preteklem četrtletju, precej manjši je bil le v proizvodnji kovin. Prekinilo pa se je zmanjševanje proizvodnje motornih vozil, ki je bila (po desetodstotnem skrčenju lani) na medletno podobni ravni.

Na drugi strani se je okrepila storitvena menjava, še posebej kar zadeva potovanja in prihod tujih turistov. Medletna inflacija se je aprila nekoliko upočasnila, a je bila z 9,4 odstotka še vedno visoka. Podobno kot v predhodnih mesecih so k inflaciji največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, visoka, okoli osemodstotna, pa je ostala tudi osnovna inflacija.

Na Umarju še ugotavljajo, da se je poslovanje gospodarskih družb takoj po epidemiji močno izboljšalo, lani pa je na upočasnitev rasti kazalnikov vplivala energetska kriza. Med kazalniki sta se poslabšala zlasti gospodarnost in donosnost prihodkov, ki sta malo nižja kot pred epidemijo. 

Po lanskem 5,4-odstotnem zvišanju BDP se bo gospodarska rast letos občutno umirila (na 1,8 odstotka), a bo nad jesensko napovedjo (1,4 odstotka), ocenjujejo na Umarju, kjer pričakujemo nadaljnjo zmerno rast investicij, podprto z javnimi sredstvi in sredstvi EU, ter šibko rast zasebne potrošnje in izvoza, ki bosta ponovno hitreje naraščala v drugi polovici leta. Letos pričakujemo postopno umirjanje inflacije, ki pa bo v povprečju ostala razmeroma visoka. V odsotnosti zunanjih šokov se bo zniževanje inflacije, podprto z ukrepi monetarne politike, prihodnje leto nadaljevalo.