Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

So kritptovlagatelji res narcisi in sadisti?

Po raziskavi v ZDA so imetniki kriptovalut pogosteje nagnjeni k teorijam zarot in ne zaupajo institucijam.
Imetniki kripotvalut praviloma niso pripadniki finančnega ali političnega »mainstreama«. FOTO: Dado Ruvić/Reuters
Imetniki kripotvalut praviloma niso pripadniki finančnega ali političnega »mainstreama«. FOTO: Dado Ruvić/Reuters
P. D.
11. 7. 2024 | 17:59
12. 7. 2024 | 12:49
5:18

Raziskave so pokazale, da obstaja močna povezava med lastništvom kriptovalut in osebnostnimi lastnostmi, ki jih opredeljujejo kot »temno tetrado« – narcizem, makiavelizem, psihopatija in sadizem.

Te osebnostne lastnosti so identificirali pri posameznikih, ki so bolj nagnjeni k vlaganju v kriptovalute. Narcizem se kaže v pretiranem občutku lastne pomembnosti in potrebi po občudovanju, makiavelizem v manipulativnem vedenju in pomanjkanju moralnih načel, psihopatija v impulzivnosti in pomanjkanju empatije, sadizem pa v uživanju v povzročanju trpljenja drugim.

Nezaupljivi do tradicionalnih ustanov

Raziskave so pokazale, da kriptovlagatelji pogosto zaupajo obrobnim medijskim virom in so nagnjeni k verovanju v teorije zarote. To zaupanje v alternativne vire informacij je bilo identificirano kot najmočnejši napovedni dejavnik lastništva kriptovalut, zato takšna medijska odvisnost pogosto vodi do sprejemanja nepreverjenih in skrajnih stališč, kar še dodatno krepi njihovo nezaupanje v tradicionalne institucije.

Demografske značilnosti kriptovlagateljev kažejo, da so ti posamezniki večinoma moški z višjimi dohodki. Poleg tega so pogosto občutljivi za viktimizacijo, kar pomeni, da se počutijo kot žrtve družbenih in ekonomskih sistemov. Ta občutek viktimizacije jih lahko vodi k iskanju alternativnih finančnih rešitev, kot so kriptovalute, ki obljubljajo neodvisnost od tradicionalnih finančnih institucij.

So res politični skrajneži?

Politična in socialna nagnjenost kriptovlagateljev je prav tako zanimiva. Raziskave kažejo, da ti posamezniki pogosto podpirajo politični ekstremizem in se identificirajo z nemainstream političnimi usmeritvami, kot je krščanski nacionalizem. Njihova politična stališča so pogosto skrajna, zato se ne ujemajo z običajnimi levo-desnimi političnimi delitvami. Ta nagnjenost k političnemu ekstremizmu je lahko povezana z njihovim nezaupanjem v tradicionalne medije in institucije ter potrebo po iskanju alternativnih rešitev.

Skupaj ti psihološki in socialni profili kažejo na kompleksno sliko kriptovlagateljev, ki so pogosto bolj argumentativni, antiavtoritarni in nagnjeni k iskanju informacij iz virov, ki niso del »glavnega toka«.

Čeprav te značilnosti ne veljajo za vse kriptovlagatelje, raziskave kažejo, da so v povprečju bolj prisotne pri tej skupini. Razumevanje teh profilov je ključno za prihodnje raziskave, ki bodo proučevale, kako specifični mediji in retorika vplivajo na lastništvo kriptovalut.

Metodologija in rezultati raziskave

Raziskava, ki jo je izvedla skupina znanstvenikov z univerz v Torontu in Miamiju, je leta 2022 anketirala 2001 ameriškega odraslega, od katerih jih je približno 30 odstotkov poročalo o lastništvu kriptovalut. Cilj raziskave je bil identificirati demografske, psihološke in socialne značilnosti, ki ločijo lastnike kriptovalut od tistih, ki jih ne posedujejo.

Pri analizi podatkov so raziskovalci uporabili bivariantne korelacijske analize, ki merijo moč povezave med dvema spremenljivkama, ter multivariantne regresijske analize, ki poskušajo identificirati najpomembnejše napovedne dejavnike lastništva kriptovalut.

Rezultati so pokazali, da je najmočnejši napovedni dejavnik lastništva kriptovalut zanašanje na obrobne medijske vire. Poleg tega so bile pomembne tudi druge značilnosti, kot so moški spol, višji dohodki, argumentativnost in občutki viktimizacije.

Kljub zanimivim ugotovitvam raziskava ni brez omejitev. Ena najpomembnejših omejitev je, da so podatki temeljili na samoporočanju udeležencev, kar lahko vodi do pristranskosti. Poleg tega je bila velikost vzorca omejena na ameriške odrasle, kar pomeni, da rezultate ni mogoče posplošiti na širšo populacijo. Raziskovalci so poudarili, da korelacij, ki so jih identificirali, ni mogoče interpretirati kot vzročne povezave.

Za prihodnje raziskave priporočajo, da se osredotočijo na vpliv specifičnih medijev ali retorike na lastništvo kriptovalut. Razumevanje, kako določeni mediji in njihova retorika vplivajo na odločitev posameznikov za vlaganje v kriptovalute, bi lahko omogočilo globlji vpogled v psihološke, politične in socialne dejavnike, povezane s tem finančnim pojavom. Avtorji raziskave upajo, da bodo njihovi rezultati temelj za nadaljnje raziskave na tem področju.

Članek je nastal s pomočjo umetne inteligence.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine