Smo razvojno naravnani in etični, zato je vseeno, če smo najmanjši

Loterija Slovenije na letni ravni vrne več kot 80 odstotkov prihodkov slovenski družbi z dobitki, koncesijami, davki in drugimi dajatvami, med drugim v intervjuju pojasnjuje Romana Girandon, predsednica uprave Loterije Slovenije. In opozarja, da imajo igre na srečo v napačnih rokah lahko številne negativne družbene posledice. Sogovornica je sicer tudi podpredsednica Združenja evropskih loterij ter predsednica evropske skupine za trajnost in odgovorno prirejanje iger na srečo. Oktobra lani pa je bila kot edina iz evropskih loterij uvrščena v Loterry Industry Hall of Fame v Vancouvru.

Lahko kaj več poveste o tem, kakšna sta poslanstvo in družbena vloga Loterije Slovenije?

Na Loteriji Slovenije (LS) skupaj s sodelavci ustvarjamo loterijske igre, ki so zabavne, a hkrati tudi varne. To pomeni, da želimo z njimi širiti predvsem veselje in upanje, ne da bi imele negativne družbene posledice. Naš ključni finančni učinek je, da s prirejanjem loterijskih iger skupaj z igralci zbiramo sredstva za slovenske invalidske, humanitarne in športne organizacije.

V lanskem letu smo zbrali 20,5 milijona evrov koncesijskih dajatev, v zadnjih desetih letih skupaj pa je bilo teh sredstev več kot 200 milijonov evrov. Koncesijsko dajatev od prirejanja klasičnih iger na srečo v celoti prejmeta Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in Fundacija za šport (FŠO), ki sta tudi delničarki družbe, tako da sredstva prejemata še od dividend – prejeli jih bosta tudi za lansko leto.

Hkrati smo lani med naše igralce razdelili sedem milijonov različnih dobitkov v vrednosti 70 milijonov evrov. Sicer pa na letni ravni povprečno od iger na srečo plačamo še 11 milijonov evrov davkov, slovenske občine pa na letni ravni dobijo v povprečju okoli 3,5 milijona evrov. Naj poudarim, da na letni ravni vrnemo več kot 80 odstotkov prihodkov slovenski družbi z dobitki, koncesijami, davki in drugimi dajatvami.

Kakšna je posebnost poslovnega modela Loterije Slovenije?

Poslovni model loterij po svetu in tudi naše je zelo poseben in ima dolgo zgodovino. Že leta 1441, torej še preden je bila odkrita Amerika in se tudi Krištof Kolumb še ni rodil, so Belgijci v mestu Brugge že organizirali loterijo. Vsak prebivalec je lahko za majhen znesek kupil loterijsko srečko, na javnem žrebanju pa je uradnik na mestnem trgu žrebal iz dveh košar, in sicer iz prve košare imena sodelujočih, iz druge košare pa dobitke, ki so bili zlatniki, kelihi ... Srečnež, ki je zadel glavni dobitek, zaradi katerega se mu je spremenilo življenje, pa je dobil trgovino ali obrt v središču Bruga. In pri tem je bistvo to, da je že pred skoraj 600 leti in tudi še danes z organizacijo loterije mesto Brugge zbiralo sredstva za javno dobro, za vse prebivalce. Z omenjenimi sredstvi so poplačali dolgove mesta, okrepili mestne zidove, zgradili bolnišnice in podobno.

In od takrat pa vse do danes je ta model še vedno podoben. Ustvarjamo namreč platformo, v kateri velika množica ljudi sodeluje z majhnimi zneski, s čimer ustvari pogoje za velik dobitek – jackpot ali sedmico –, ki ga nekdo lahko zadene in mu to spremeni življenje. Posebnost Slovenije med drugimi loterijami je, da smo zelo majhen trg z dvema milijonoma prebivalcev, sodelujemo pa samo z odraslimi.

Pri tem pa je bistveno, da igre niso zasvojljive; to je naša prva vloga. Hkrati pa z njimi zbiramo sredstva za javno dobro – v primeru Slovenije za fundaciji FIHO in FŠO. FIHO ima 350.000 uporabnikov teh sredstev, posredno pa imajo nekaj od sredstev tudi njihove družine. Pri Fundaciji za šport pa gre en del sredstev za vrhunski šport, drugi del pa za številne dvorane, igrišča itd., ki jih lahko uporabljajo čisto vsi.

Čeprav je Loterija Slovenije ena najmanjših prirediteljic iger na srečo v Evropi, pa ste vi postali podpredsednica Združenja evropskih loterij. Kakšna je vaša vloga v njem? In kakšne vloge imajo loterije drugod po Evropi?

Loterija Slovenije v mednarodnem prostoru bistveno presega svojo velikost. Združenje evropskih loterij ima več kot 70 članic, ki skupaj zaposlujemo 47.000 ljudi in imamo 430.000 prodajnih mest. In nas, ker je Slovenija tako majhen trg za loterijske igre, na finančnih grafih praktično ni, smo pa zato povsod drugje. Na skupščini sem bila izvoljena za podpredsednico Združenja evropskih loterij, obenem sem tudi predsednica evropske skupine za trajnost in odgovorno prirejanje iger na srečo. Moji sodelavci sodelujejo v različnih evropskih skupinah, kot na primer za inovacije. Po eni strani so tam zaradi svojega znanja, hkrati pa se tudi ogromno naučijo in prinesejo nove dobre prakse.

V zadnjih letih je Loterija Slovenije postala ena najbolj mednarodno povezanih in cenjenih loterij v Evropi, kar je strateško pomembno. Zaradi majhnosti države je to način, da lahko Slovencem omogočamo dostop do največjih mednarodnih iger. In če smo začeli iz nič, pa v zadnjih letih že ustvarimo 40 odstotkov prometa z mednarodnim sodelovanjem. Smo ustanovni člani mednarodne igre Eurojackpot (skupno sodeluje 33 loterij) in enakovredni partnerji nordijske igre Vikinglotto, vodimo pa tudi Združenje loterij z ozemlja nekdanje Jugoslavije. V mednarodnem prostoru je ključno zaupanje, ki se gradi na dolge proge. Mi imamo znanje, smo ambiciozni in razvojno naravnani ter hkrati etični – to v tujini prepoznavajo, zato je čisto vseeno, če smo najmanjši.

Oktobra lani ste bili uvrščeni v Loterry Industry Hall of Fame v Vancouvru. Kaj vam to pomeni?

To je priznanje za vse nas, ki delamo za Loterijo Slovenije in kaže na našo prepoznavnost tudi zunaj meja Evrope. Lanskega oktobra sem bila v Kanadi edina iz evropskih loterij imenovana v Loterry Industry Hall of Fame. Prestižni kipec sem na ravni svetovnega loterijskega združenja prejela za zgodovinske dosežke na področju razvoja loterij. Delamo namreč tako na področju razvoja kot tudi na področju trajnosti.

V Loterry Industry Hall of Fame, ki je bilo ustanovljeno leta 2005, je bilo do danes imenovanih 98 oseb iz vsega sveta. Vsakih nekaj let namreč medse povabijo koga novega, in letos so predlagali tudi mene. Nove člane, o katerih se potem glasuje, lahko predlagajo samo dosedanji člani. Slavnostna podelitev pa je bila ob zaključku kongresa svetovnih loterij, ki poteka na dve do tri leta.

Kakšno je odgovorno prirejanje iger na srečo in kakšno je vlaganje v njegov razvoj?

Odgovorno prirejanje iger je bistvo trajnostnega ravnanja loterij. Gre za zavestno delovanje na način, ki za sabo ne pušča žrtev. To pomeni, da naše igre in storitve načrtno in sistematično razvijamo in oblikujemo tako, da z njimi ne povzročamo zasvojenosti. Ključni sta pri tem dve področji: preprečevanje prekomernega igranja in varovanje mladoletnih.

Za sistemom preprečevanja prekomernega igranja je stroka. Gre za dejavnike zasvojljivosti, ocenjevanje tveganj od same idejne zasnove skozi vse faze nastanka produkta ali storitve, vedenjsko analitiko, spremljanje vpliva na prebivalstvo, izobraževanje sodelavcev in prodajnega osebja ter ozaveščanje javnosti.

Konkretno kot investicija v razvoj to pomeni, da bomo denimo letos na digitalni platformi vpeljali umetno inteligenco za zgodnje prepoznavanje potencialno tveganih vedenj. Pri preprečevanju prekomernega igranja pa ni pomembno le, kaj narediš – pomembno je tudi, česa ne narediš. Da na primer ne narediš iger z ekstremno visokimi skladi za dobitke ali pa iger z goro malih dobitkov. Ali iger, ki ti dajo občutek, da lahko vplivaš na izid, čeprav v resnici ne moreš, in podobno.

V Sloveniji zakon o igrah na srečo ne prepoveduje sodelovanja mladoletnim, mi pa ne glede na to delujemo tako, da ne nagovarjamo mladoletnih, nenehno ozaveščamo in imamo protokole za prodajno osebje za primere, če se nasproti njih znajde mladoletni – letos bomo tako imeli akcijo pod geslom Razmišljaj 18+. Decembra smo s kampanjo Obdaruj odgovorno sporočali, da loterijske igre niso igre za otroke. Nič neobičajnega namreč ni, da se otroci srečajo z igrami na srečo tako, da jim odrasli podarijo loterijsko srečko – znano pa je, da če se v mladih letih pogosto srečuješ z nečim takim, je to dejavnik tveganja za nastanek kasnejših težav.

In kako uspešni ste pri tem?

Vsako leto naš sistem odgovornega prirejanja iger pregleda neodvisni zunanji presojevalec. Na zadnji presoji smo zbrali kar 94 od 100 točk. Lahko za javno dobro zbiraš finančna sredstva, ampak če deluješ na način, ki je škodljiv, nisi naredil nič.

Obenem tudi sodelujemo s strokovnjaki iz Ambulante za preprečevanje nekemičnih zasvojenosti Nova Gorica, in podatki kažejo, da naše igre ne povzročajo zasvojenosti. Je pa pri njihovem delu zelo veliko poudarka na digitalnih zasvojenostih, predvsem mladih, kar je danes družbeni problem. Tudi zato financiramo predavanja po osnovnih šolah za ozaveščanje otrok in njihovih staršev o nevarnostih nekemičnih zasvojenosti. Problem so tudi prikrite igre na srečo, kjer otroci znotraj računalniških iger kupujejo na primer obleke, modele... in ne vedo, kaj bodo dobili. O tem je veliko govora na evropski ravni.

Kako lahko uresničujete družbeno odgovorno poslanstvo?

Če je konkreten finančen vpliv, v smislu financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, zelo enostavno izmeriti in je to vgrajeno v samo bistvo naše družbe, pa to še ni dovolj. Ker pove samo, kam denar gre, ne pove pa nič o načinu, kako je do njega družba prišla.

Ključno za nas je odgovorno prirejanje iger. Poleg tega za sabo ne puščamo negativnega vpliva na družbo in okolje. Ustvarjamo pošteno in varno delovno okolje, zagotavljamo delo s smislom, kar ni samoumevno in se v naši družbi kaže kot zelo pomembno. Obenem gradimo vključujočo družbo, ne samo interno, ampak se tudi navzven zavzemamo za enakost spolov, enakost ljudi z oviranostmi in starejših ter zagotavljamo digitalno in fizično dostopnost za vse.

Na področju okolja merimo in zmanjšujemo svoj ogljični odtis, za naše produkte uporabljamo izključno papir s certifikatom FSC, to je papir iz trajnostno upravljanih gozdov. Na strehi naše poslovne stavbe imamo lastno sončno elektrarno. Imamo pa še številne načrte in zaveze za naprej.

Zakaj mora biti prirejanje iger na srečo regulirano in zakaj je liberalizacija področja nevarna in škodljiva?

Igre na srečo v napačnih rokah imajo lahko številne negativne družbene posledice, od zasvojenosti do kriminala, pranja denarja, goljufij. Pomembno je vedeti, da za razliko od drugih gospodarskih družb lahko pravzaprav vsak prireditelj iger na srečo promet zelo hitro podvoji, celo potroji. Za kakšno ceno? Nekaj podobnega se je že zgodilo z igrami na trgih v soseščini, tudi na Hrvaškem in v BiH. Skladi za dobitke so lahko kar 97-odstotni, igre so izjemno hitre ali pa ti dajejo občutek, da s svojim znanjem lahko vplivaš na izid. Podobno sporna je velika množica malih dobitkov, ki jih igralci vračajo nazaj v igro. Taka ponudba ni boljša, ampak je bolj zasvojljiva.

Podatki kažejo, da tako nastane velikanski promet. Na videz bi se nekomu, ki tega področja ne pozna, zdelo, da je to uspeh. Vedeti pa moramo, da z velikanskim prometom raste tudi zasvojenost in zviša se stopnja kriminala; za javno dobro pa pri 97-odstotnih skladih za dobitke ne ostane kaj dosti.

Dodatno gredo na liberaliziranem trgu dobički v zasebne roke, namesto da ostanejo pri državi oziroma z njo povezanih subjektih, kot je v Sloveniji. Zasvojenost, ki nastane, pa obremeni ljudi in njihove družine.

Mednarodna stroka je jasna: zasvojenost z igrami na srečo je najbolj skrita zasvojenost med vsemi, en zasvojeni pa negativno vpliva na osem ljudi okoli sebe. Poleg tega pa tako njih kot državo obremenijo še stroški za zdravljenje. Univerza v Zagrebu je lani naredila obsežno študijo o tem in ugotovila, da družbeno-ekonomski stroški, torej zdravljenje, ekonomske težave, izgube zaposlitev itd., po dveh mednarodno priznanih metodologijah znašajo med 34 in 77 odstotki vsega, kar prireditelji z igrami na srečo ustvarijo.

Kakšni so trajnostni izzivi za vašo družbo? In kaj v svetu loterij pomeni zgled na področju trajnostnega razvoja?

Ključni cilj za nas je, da vzdržujemo visoke standarde na področju odgovornega prirejanja iger na srečo. To pomeni, da smo hkrati ambiciozni in etični, da smo poslovno uspešni in da ne povzročamo zasvojenosti. To je za loterije zakon. Širše pa so poleg že prej omenjenega še trajnostne zaveze, in sicer oblikovanje fizičnega igranja brez ogljičnega odtisa, popolna dostopnost fizičnih prodajnih mest in zapiranje novih krožnih zank.

Na mednarodni ravni pa smo pobudniki tako razvoja kot mednarodnih trajnostnih iniciativ. Vodimo projekt obveznega neodvisnega certificiranja odgovornega prirejanja iger na srečo za vseh 70 članic Združenja evropskih loterij. Smo še pobudniki iniciative o uporabi certificiranega papirja FSC in iniciative, v okviru katere naše članice merijo in zmanjšujejo ogljični odtis.

Kako trajnostno, etično in humanitarno naravnanost zaznavajo vaše stranke in kako zaposleni? Kako je ta pozitivna nota lahko del konkurenčne prednosti?

Zavest, da sodeluješ v nečem širšem od sebe, je pomembna tako za igralce kot tudi sodelavce. Da je to tudi konkurenčna prednost, pa kažejo podatki. Podatki raziskav kažejo, da se sodelavci identificirajo s poslanstvom in vrednotami naše družbe – v eni od raziskav so sodelavci z oceno 4,4 od 5 ocenili, da jih poslanstvo in vizija navdajata z občutkom, da je njihov prispevek pomemben; s 4,6 od 5 pa so izrazili ponos, da so člani te družbe. Tudi pri merjenju zavzetosti smo precej nad slovenskim pa tudi mednarodnim povprečjem.

Zadnja raziskava med igralci, ki je bila zaključena novembra, pa je pokazala, da 1,2 milijona polnoletnih Slovencev sodeluje z nami, kar predstavlja 70 odstotkov polnoletne populacije. Ob tem so povedali, da cenijo mednarodno primerljivo ponudbo in varno igralno okolje. Zelo dobre so ocene uporabniške izkušnje in zadovoljstva na prodajnih mestih. In zadnja raziskava je še pokazala, da se je na novo oblikoval segment igralcev, ki sodelujejo ne samo zaradi dobitka, ampak predvsem zato, ker s tem sodelujejo pri zbiranju sredstev za invalidske, humanitarne in športne organizacije.

Predvsem pa o tem, kaj mislijo igralci, govorijo poslovni rezultati sami zase – »kljub« odgovornemu prirejanju iger so naši poslovni rezultati in vsi finančni kazalniki odlični in družba raste. Družbe brez smisla, ki bi presegal le golo ustvarjanje dobička, v prihodnje ne bodo imele podpore skupnosti, ne bodo imele zvestih kupcev in tudi ne bodo imele najboljših kadrov. Že danes raziskave kažejo, da bi kar devet od desetih mladih iz generacije Z takoj zamenjalo svojo znamko za bolj trajnostno ali za tako s smislom. Menim, da bodo v prihodnosti najbolj uspešne družbe, ki bodo znale združiti razvoj in etično delovanje. Mi bomo med njimi.

Za vas je pomembna tudi promocija športa invalidov, tako med drugim sodelujete tudi z Zvezo za šport invalidov Slovenije – Slovenskim paralimpijskem komitejem. Kako jih podpirate?

Z Zvezo za šport invalidov Slovenije smo skupaj razvili sodelovanje, na katero smo izjemno ponosni. Športniki invalidi so poosebitev našega poslanstva in presečišče vsega, kar na loteriji delamo vsak dan. Zato vedno pomagamo popularizirati njihov duh in se zavzemamo za to, da prispevamo k vidnosti in pozornosti, kakršno si zaslužijo. Na primer, pred odhodom na paralimpijske igre v Tokio smo izdali posebno srečko z imenom Paralimpijka.

Obenem so postali nepogrešljivi del naše kulture, sami pa se imamo za ambasadorje parašporta. S svojimi občasnimi obiski v naš kolektiv vnašajo nepremagljivo energijo in so nam za zgled. Nedavno smo s sodelavci in navijači sodelovali na turnirju parakošarke, ki ga je organizirala omenjena Zveza in dejansko preizkusili, kako je, če košarko igraš sede.

Na kakšne načine delate nove korake na področju dostopnosti in enakih možnosti invalidov?

Digitalna platforma loterija.si, ki je ena največjih spletnih trgovin v državi, je pridobila certifikat spletne dostopnosti A3C. To je certifikat po mednarodnih smernicah WCAG, kar pomeni, da se lahko aktivno vključujejo vsi, tudi osebe z različnimi oviranostmi.

Prizadevamo si za popolno dostopnost fizičnih prodajnih mest, tako tehnično kot tudi z vidika znanja prodajnega osebja. Naš ključni vpliv za invalidske in humanitarne organizacije pa je, da pri nas koncesijska sredstva niso nek stranski produkt, saj ne sprejmemo nobene odločitve, ne da bi pogledali, kako lahko vpliva na finančna sredstva zanje.

Že več kot 20 let vodite gospodarske družbe in ekipe različnih velikosti. Kakšen je vaš stil vodenja?

Rada imam ljudi in rada sodelujem. Menim, da je vsak posameznik pomemben in da je pomembna skupnost. Verjamem v razvoj in v vodenje z močjo poslanstva, verjamem v povezovanje in vodenje z integriteto. Mislim, da dober vodja ni tisti, ki je najglasnejši, ampak tisti, ki dejansko podpre ljudi, da kot ekipa dajo največ od sebe, v korist vseh, zaradi katerih neka gospodarska družba obstoja.

Delo z raznoliko ekipo je težje, zahtevnejše, ampak je lepše in daje boljše rezultate. Večja zmaga je, da različni ljudje delamo skupaj, da najdemo skupne imenovalce in da od različnih ljudi slišiš različne ideje.