Slovenija lani z 1,6-odstotno gospodarsko rastjo

Obseg slovenskega gospodarstva se je v celotnem lanskem letu povečal za 1,6 odstotka, v zadnjem četrtletju lani pa je bil BDP za 1,1 odstotka višji kot četrtletje poprej, kaže prva ocena državnega statističnega urada (Surs). Vsi podatki bodo deležni še kasnejše revizije, ki bo objavljena konec avgusta.

V Sloveniji smo tudi v zadnjih treh mesecih lanskega leta, podobno kot v prejšnjih četrtletjih, še vedno zabeležili upad pri menjavi blaga in storitev s tujino: pri obsegu uvoza je bil štiriodstoten, pri izvozu pa je bil tokrat nekaj manjši, 2,3-odstoten. Posledično je bil ustvarjen zunanjetrgovinski presežek, ki je pozitivno prispeval gospodarski rasti.

gospodarska rast Foto Zx Igd

Na drugi strani se je domače povpraševanje – po treh zaporednih četrtletjih upadanja – zvišalo, in sicer za 0,7 odstotka na letni ravni. Znotraj domačega trošenja so na gospodarsko rast pozitivno vplivale bruto investicije v osnovna sredstva, povečale so se za 9,1 odstotka in s tem ohranile dinamiko rasti iz prejšnjih četrtletij. Povečale so se investicije v gradbene objekte (stanovanjske in nestanovanjske) in transportno opremo, tokrat pa so se zmanjšale naložbe v stroje in drugo opremo.

Končna potrošnja gospodinjstev je porasla, predvsem so se povečali izdatki za nakup osebnih avtomobilov, še ugotavljajo na Sursu. Hkrati so se na letni ravni za skoraj pet odstotkov povečali izdatki države, kar lahko v veliki meri pripisujemo povečanju izplačil države, ki so bila namenjena sanaciji po poplavah.

Na trgu dela se dinamika rasti že od sredine leta 2022 počasi umirja, v zadnjem četrtletju lani je bila zaposlenost na letni ravni višja za 0,7 odstotka.

Na Sursu so izračunali tudi, da je bil BDP v zadnjem lanskem četrtletju za 2,2 odstotka višji kot v istem četrtletju 2022. Tovrstne podatke o gospodarski rasti v državah EU-27 je zdaj objavil tudi Eurostat, pri čemer velja dodati, da objavlja desezonirane, koledarsko prilagojene številke. Zato njihov podatek za Slovenijo znaša 2,6 odstotka in je celo najvišji v celotni Uniji. Slednja je v namreč v omenjeni primerjavi zabeležila 0,3-, evrsko območje pa celo le 0,1-odstotno rast.