Septembrsko sinhrono nižanje obrestnih mer?

Predsednik Ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je nakazal možnost znižanja obrestnih mer septembra zaradi naraščajočih tveganj na trgu dela. Fedov Odbor za odprti trg (FOMC) je sporočil, da zaznavajo zmerno rast zaposlovanja in rahlo povečanje brezposelnosti, kar pomeni, da bodo prihodnje odločitve temeljile na kombinaciji podatkov o zaposlovanju in inflaciji. To ne preseneča, saj približno 68 odstotkov BDP ZDA predstavlja potrošnja gospodinjstev.

Na fiskalni strani je ameriško ministrstvo za finance drugo četrtletje zapored ohranilo svoje smernice glede dolgoročnega dolga nespremenjene in še naprej daje prednost izdajanju kratkoročnih obveznic. Ministrstvo pričakuje nižanje obrestnih mer v bližnji prihodnosti, kar jih za zdaj odvrača od izdajanja dolgoročnih obveznic.

Donosnost ameriških desetletnih obveznic je prejšnji teden ostala pod 3,8 odstotka, kar predstavlja najnižjo raven v zadnjih šestih mesecih. Tudi trgi pričakujejo skoraj gotovo znižanje obrestne mere septembra glede na trenutne gospodarske podatke in komunikacijo Feda. Pričakuje se, da bo osnovna inflacija v srednjeročnem obdobju ostala zasidrana okoli dveh odstotkov, kar je skladno s ciljem centralne banke. Indeks stroškov dela (ECI) se je v drugem četrtletju povečal za 0,9 odstotka, kar je najmanjše povečanje v zadnjih treh letih. To kaže na zmanjšanje osnovnih inflacijskih pritiskov zaradi ohlajanja trga dela, kar podpira verjetnost znižanja obrestne mere septembra.

V območju z evrom je proizvodna dejavnost julija še naprej upadala, čeprav manj, kot je bilo sprva ocenjeno. Povpraševanje ostaja šibko, podjetja zmanjšujejo zaloge in ne načrtujejo novih zaposlitev. Stroški naraščajo, dobavni roki se podaljšujejo, kar lahko ovira prihodnjo rast. Cene življenjskih potrebščin v evrskem območju so se julija na medletni ravni zvišale za 2,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot junija. Kljub rahlemu povišanju inflacije bo ECB verjetno znižala obrestne mere septembra, zlasti glede na nedavne odčitke PMI za Evropo. Delno tveganje sicer predstavljajo lahko cene nafte, ki so se dvignile zaradi naraščajočih napetosti na Bližnjem vzhodu in padajočih zalog v ZDA.

Konflikti, kot je likvidacija vodje političnega krila Hamas v Teheranu, povečujejo tveganja za motnje v oskrbi, medtem ko nižje zaloge v ZDA dodatno dvigujejo cene. Kljub temu pa skrbi glede nižjega povpraševanja na Kitajskem pritiskajo na znižanje cen. Vsemu navkljub, vsaj za zdaj, na podlagi aktualnih podatkov lahko pričakujemo sinhrono nižanje obrestnih mer na obeh straneh Atlantika, kar bo podalo svež veter v krila delniških trgov.