Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) so z otvoritvijo MHE Kneža zaključile naložbo v svojo 23. malohidroelektrarno, kar je največ v državi. Zaradi oteženega umeščanja tovrstnih objektov v prostor bodo v SENG svoje razvojne možnosti iskali s sončno in vetrno energijo.
SENG je s tem izkoristil vodni potencial tipične alpske reke Kneža, kjer je sicer družba že leta 1979 postavila svojo prvo malo hidroelektrarno, leta 1993 še drugo, medtem ko je tretja v rokah zasebnikov. MHE Kneža je plod domačega znanja od ideje do izvedbe, letno pa bo proizvedla predvidoma 3,3 GWh električne energije, kar predstavlja sicer zgolj 0,6 odstotka vse elektrike, ki jo proizvede SENG.
MHE Kneža bo lahko oskrbovala približno 950 gospodinjstev. Foto Blaž Močnik/Delo
»To zadošča za približno 950 gospodinjstev s povprečno porabo,« pa opozarja direktorica razvoja v družbi
Alida Rejec. Postopek umeščanja nove vodne prepreke v vodotok Kneže je bil zelo dolgotrajen, saj je SENG pobudo za gradnjo vložil že leta 2003, vodno dovoljenje pa pridobil desetletje pozneje. Z gradbenim dovoljenjem oktobra 2014 se je naložba lahko začela, stala pa je skoraj 2,3 milijona evrov. »Naložba se bo povrnila v približno 12 letih,« predvideva direktorica. Gradnja MHE je bila zahtevna, predvsem zaradi vkopa 2300 metrov dolgega tlačnega cevovoda v lokalno cesto, ki je edina povezava med vasjo Kneža in Kneškimi Ravnami.
Na Učji se ne dogaja
»S tem zaključujemo gradnjo hidroelektrarn v tej dolini,« je napovedal direktor SENG
Radovan Jereb: »23 malih HE nas uvršča med največje specialiste na področju. Proizvodnja elektrike in hidroenergije je najčistejši vir v primerjavi s preostalimi obnovljivimi viri. Je poseg v prostor, ampak imamo velik posluh za pričakovanja in zahteve okolja.« MHE Kneža je obenem prvi tovrsten objekt z delujočo ribjo stezo v Posočju.
Povodje reke Soče obsega 2333 kvadratnih kilometrov, dolžina vseh vodotokov pa predstavlja 10 odstotkov vseh vodotokov v Sloveniji. Zaradi velikih padcev in ostalih značilnosti pa so še posebej zanimivi za proizvodnjo energije. »Energetski potencial povodja Soče je izkoriščen za tretjino. Tehnične možnosti še vedno obstajajo, smiselno je nadaljevati z raziskavami in iskanjem možnosti optimalne izrabe, seveda vse v sozvočju z naravo in sonaravnem urejanju po principih trajnostnega razvoja,« dodaja Rejčeva.
Radovan Jereb in Alida Rejec. Foto Blaž Močnik/Delo
Jereb novih načrtov ni razkrival. Glede morebitne gradnje hidroelektrarne Učja, zaradi katere so sledili večkratni protesti, pa zagotavlja, da se v tej smeri nič ne dogaja: »Še vedno je HE v načrtih, ampak aktivnosti ne potekajo.«
Kakor je dejal, imamo v Sloveniji omejen vodni potencial: »Na majhnih rekah in pritokih je možno postaviti še nekaj objektov, toda umeščanje novih objektov v prostor je relativno težko,« je povedal: »Razvojne načrte imamo, ampak so povezani z omejitvami v okolju, stalno pa razmišljamo o možnosti nadaljnjega razvoja in rasti v smeri proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Danes smo poznani izključno kot proizvodno podjetje elektrike iz hidroelektrarn, med obnovljivimi viri pa proučujemo možnosti na osnovi sončne in vetrne energije.«
SENG v preteklih letih zbere med 36 in 42 milijonov evrov prihodkov. Lani je zabeležil štiri milijone evrov čistega dobička, toliko pričakuje tudi letos. »Prihodki so odvisni od hidrologije. Letos so razen februarja in maja vsi meseci pod povprečjem,« je sklenil Jereb.
Komentarji