S pripojitvijo in rešitvijo Sberbank so pridobili vsi

S hitro pripojitvijo slovenske hčerinske banke Sberbank k NLB so pridobili vsi: komitenti omenjene banke, NLB, pa tudi slovenski bančni sistem in slovensko gospodarstvo. Sberbanka, ki bo na bližnji skupščini preimenovana v N banko, v roku leta dni pa bo v celoti integrirana v NLB skupini, je zdaj stabilna in likvidna, vse storitve v njej potekajo normalno, je v spletnem nagovoru finančni javnosti povedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

Alternativa pripojitvi k NLB bi bila zelo nepredvidljiva likvidacija omenjene banke, ki je zapadla v težave po uvedbi sankcij proti njeni ruski lastnici, z učinki, ki bi jih bilo zelo težko zajeziti, sledil bi lahko pretres na slovenskem trgu, saj ne bi bilo zagotovila za depozite pravnih oseb.

Po sobotnem obvestilu o likvidnostnih težavah in velikih odlivih iz Sberbank je NLB v sodelovanju z regulatorji in enotnim mehanizmom za reševanje bank nato v dveh delovnih dneh prevzela banko, ki ima pri nas 3,6-odstotni tržni delež, zajezila likvidnostni krč in poskrbela za nadaljevanje njenega poslovanja. »Ko so ljudje razumeli, da je njihov denar na varnem, so takoj prenehali z dvigi,« je povedal Brodnjak in dodal, da za Sberbank »niso plačali le pet milijonov, pač pa so ji zagotovili tudi do 500 milijonov evrov likvidnosti, pa tudi kapitalsko podporo, če bi bilo to potrebno.«

V NLB ocenjujejo, da so na domačem trgu pridobili banko s komplementarnim portfeljem, zanimivimi produkti in talentiranimi zaposlenimi, ki z vidika sinergij prinaša možnost za konsolidacijo na trgu, na katerem so zdaj spet največja banka z 29,6-odstotnim tržnim deležem.

S transakcijo ne bodo obremenili dividend, ki jih bodo izplačali tudi letos, dividende v 2022 in 2023 so na varnem, so v odgovorih na vprašanja še zagotovili v vodstvu NLB. V banki, ki je kapitalsko trdna, sicer razmišljajo tudi o izdaji inštrumentov za optimizacijo kapitala in upajo, da bodo trgi ponudili nekaj priložnosti za to v drugem četrtletju.

Glede izpostavljenost do Rusije v NLB zagotavljajo, da nanje nima neposrednega materialnega učinka in da tudi družba Krka, ki je bolj izpostavljena, nima kreditov pri NLB. Kar zadeva posledice zakona o posojilih v švicarskih frankih, pa v banki še čakajo na odziv ustavnega sodišča, negativni učinek in rezervacije pa bi v tem primeru znašale do 75 milijonov evrov.