Robot lahko olajša delo in podpira delavca na vse več področjih

Lani so v tovarnah po svetu namestili 384.000 novih industrijskih robotov, kar je bilo pol odstotka več kot leto prej, je razvidno iz poročila Mednarodne zveze za robotiko (IFR).

Povpraševanje po strojih, ki v marsikateri fazi proizvodnje lahko nadomestijo človeka, se je povečalo predvsem na Kitajskem, ki je s 168.400 prodanimi enotami daleč največji posamezni trg. K temu je pripomoglo tudi to, da je bila Kitajska prva med velikimi gospodarstvi sveta, ki si je opomogla po prvem šoku zaradi krize, povezane z epidemijo covida-19.

V Evropi prodajo manj robotov

Na drugi strani sveta, v Evropi, pa je prodaja robotov že drugo leto zapored upadla – lani za osem odstotkov na 67.700 enot. Rekord v namestitvi novih robotov so evropska podjetja dosegla leta 2018, ko so jih kupila 75.560. Glavni vzrok je zmanjševanje povpraševanja v avtomobilski industriji – ta je po eni strani že močno robotizirana, po drugi pa se spopada z zmanjševanjem povpraševanja, kar vodi v manjše potrebe po proizvodnji. Lani so avtomobilske tovarne kupile kar 20 odstotkov manj robotov, medtem ko je bila v drugih industrijskih dejavnostih rast povpraševanja po robotizaciji 14-odstotna.

Tudi letos investicije v robote spet naraščajo, tako da IFR do konca tega leta pričakuje prodajo 435.000 industrijskih robotov, kar bo 13 odstotkov več kot lani in tudi več od doslej rekordnega leta 2018.

Industrijska podjetja v svetu uporabljajo več kot tri milijone robotov, razvoj tehnologije pa že omogoča, da se širijo zunaj svoje »tradicionalne baze« v avtomobilski industriji. Roboti lahko vse bolj zanesljivo delujejo v okolju, kjer se gibljejo tudi ljudje.

To jim odpira nove priložnosti v industriji, predvsem v storitvah – transportu in logistiki, medicini in tudi v dejavnostih, kot je čiščenje prostorov, ugotavlja Mednarodna zveza za robotiko (IFR). Predstavljamo glavne poudarke razvoja, ki jim to omogoča.

Sodelovanje med človekom in robotom

Kolaborativni roboti – stroji, ki lahko sodelujejo s človekom – so ena od vročih točk robotike v zadnjem času. Zaradi razvoja senzorjev in tehnologije vida se roboti lahko sproti odzivajo na spremembe v svojem okolju. To jim omogoča varno sodelovanje z ljudmi, saj samodejno zmanjšajo silo delovanja ali se ustavijo, ko v bližini zaznajo človekovo prisotnost. To prednost že izkoriščajo v montažnih dejavnostih, pri vzdrževanju strojev, varjenju, vijačenju in še na drugih področjih. S kolaborativnimi roboti postaja ekonomsko upravičena tudi avtomatizacija maloserijske proizvodnje s spremenljivimi velikostmi proizvodnih serij. Zato postajajo privlačni za velika podjetja, ki proizvajajo izdelke po individualnih naročilih, pa tudi za mala in srednje velika podjetja.

Enostavnost programiranja

Proizvajalci robotov tekmujejo v ustvarjanju vse enostavnejših programskih vmesnikov. Prav za robote, ki so primerni za uporabo v proizvodnih procesih z majhnimi proizvodnimi serijami in najrazličnejšimi nalogami, ki po možnosti vključujejo tudi mobilno uporabo, je enostavnost programiranja odločilni dejavnik. Vse pogostejše je demonstracijsko programiranje, pri katerem delavec vodi robota skozi želene gibe ter vnaša v uporabniški vmesnik vrednosti sil in navorov. Vmesniki postajajo vedno bolj intuitivni, uporabljajo tudi naravni jezik. Zato zaposleni za opravljanje svojih nalog s pomočjo robota ne potrebujejo več veščin programiranja. Proizvajalci robotov omogočajo tudi že vgrajene programske rešitve, ki jih je možno enostavno prilagoditi potrebam poslovnega procesa stranke.

Pametna prijemala

Prijemala in druge orodne izvedbe robotskih rok postajajo z razvojem senzorjev in tehnologije vida vedno bolj občutljiva. To omogoča, da prepoznajo material in za prijem dela ali kosa uporabijo ustrezno silo. Kombinacija senzorjev in tehnologije vida omogoča, da tudi manipulativni roboti zaznajo prisotnost človeka, razlikujejo delavca od kosa materiala in po potrebi spremenijo ali prekinejo svoje delovanje.

Z razširjenostjo robotov se spreminja tudi izobraževanje. Na fotografiji je prikaz varjenja z robotom v Šolskem centru Celje. FOTO: ŠC Celje

Enostavnost integracije s proizvodnimi sistemi

Proizvajalci si prizadevajo povečati združljivost tako posameznih robotov kot celotnih proizvodnih sistemov. To se dosega tudi z uporabo samoidentificirajoče programske opreme, ki omogoča samodejno povezavo s krmilnikom. Vse pogostejša je tudi integracija robotskih rešitev pri obdelovalnih orodjih, ki omogoča izvajanje programskih sprememb z uporabo enega samega krmilnega modula operaterja.

Robotika v oblaku in robotika kot storitev

Oddaljeno hranjenje podatkov o delovanju robotov v oblaku omogoča proizvajalcem, da svojim strankam ponudijo storitve, oprte na te podatke. To je lahko napovedno vzdrževanje, ki omogoča bistveno zmanjšanje stroškov izpada stroja. Pri tem uporabljajo metode, temelječe na strojnem učenju, ki analizirajo podatke v oblaku, pridobljene od več robotov, ki izvajajo enake procese. Povezljivost z oblakom omogoča tudi vzpostavitev najemnega trga za robote (robotika kot storitev). Ta poslovni model ima številne koristi za mala in srednja podjetja, saj ne zahteva stalnega kapitala, temveč le redno kritje tekočih stroškov. Omogoča samodejne nadgradnje, podjetjem pa ni treba zaposliti kvalificiranih upravljavcev robotov.

Samooptimizacija

Roboti se v realnem času lahko odzivajo na zunanje razmere in po potrebi prilagodijo parametre svojega delovanja, kar povzroči zmanjšanje števila napak in izboljšanje kakovosti izdelkov. Sistemi umetnega vida in senzorji jim omogočajo zaznati neustrezno zložene dele. Med delom roboti sprejemajo in obdelujejo različne signale, na primer povratne informacije, s katerimi »začutijo«, da je treba pritisk, ki ga (na primer) pri poliranju izvaja robotska roka, povečati ali zmanjšati. Opravljajo tudi spektralno analizo za odkrivanje napak pri varjenju.