Neomejen dostop | že od 9,99€
Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih desetih mesecih leta 2022 znašal 283 milijonov evrov, brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa bi imel državni proračun presežek v višini 465 milijonov evrov, ugotavlja fiskalni svet.
Primerjava dosedanje realizacije in sprejetega rebalansa državnega proračuna za leto 2022 po njegovi oceni pokaže, da naj bi bilo v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta realiziranega za kar milijardo 757 milijonov evrov primanjkljaja, od tega bi ga bilo za kar milijardo 157 milijonov nepovezanega z ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje.
Taka realizacija državnega proračuna v prvih desetih mesecih zato po mnenju fiskalnega sveta potrjuje njihovo oceno, da v rebalansu niso bile ustrezno prepoznane in posledično prilagojene nerealistično visoke redne pravice porabe, določene v lani oktobra sprejetem proračunu 2022.
V fiskalnem svetu so zato mnenja, da realizirana proračunska poraba do vključno letošnjega oktobra tudi še dodatno potrjuje njihovo oceno, da je sprejeti rebalans nerealističen in da ni predstavljal ustrezne osnove za pripravo proračunskih dokumentov za 2023 in 2024. Ustvarjanje tolikšnega manevrskega prostora za odhodke po njihovi oceni navidezno zmanjšuje tudi pomen sicer pomembnega obsega ukrepov, sprejetih po uveljavitvi rebalansa, na končni javno-finančni izid v letošnjem letu.
Dejanska realizacija rebalansa bi namreč pomenila, da bi tako imenovana »očiščena« poraba (brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje) v povprečju zadnjih dveh mesecev leta znašala približno 1,7 milijarde evrov na mesec, to je za kar približno 800 milijonov več kot v povprečju prvih desetih mesecev, so še izračunali v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji