Ljubljana - Poslovanje družbe Slovenske železnice (SŽ) na področju medsebojnega poslovanja družb v skupini v letih 2013 in 2014 ni bilo učinkovito. SŽ med drugim niso zagotavljale ekonomičnosti in konkurenčnosti, vzpostavile niso niti ustreznega sistema notranjega nadzora, je ugotovilo računsko sodišče.
SŽ kot obvladujoča družba po ugotovitvah sodišča niso v celoti zagotovile pogojev za obvladovanje poslovanja vseh odvisnih družb v skupini, saj so sklenile pogodbe o obvladovanju le s sedmimi od devetih odvisnih družb skupine, so zapisali v danes objavljenem revizijskem poročilu.
SŽ niso upoštevale določb
Družba prav tako ni učinkovito načrtovala medsebojnega poslovanja družb v skupini. Načrtovanega medsebojnega poslovanja finančno in vsebinsko ni opredelila na način, ki bi omogočal sprotni nadzor nad poslovanjem. Ciljev poslovanja ni načrtovala v obliki temeljnih kazalnikov poslovanja in z nadzorom odvisnih družb v skupini, zagotovila ni niti načrtovanja ciljev poslovanja v teh družbah.
Poleg tega pri svojem poslovanju ni zagotavljala ekonomičnosti in konkurenčnosti, hkrati pa ni z nadzornimi aktivnostmi zagotovila ekonomičnega in konkurenčno naravnanega poslovanja družb v skupini, ki izvajajo obvezne gospodarske javne službe. SŽ pri sklepanju poslov z odvisnimi družbami v skupini niso upoštevale določb o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil, s čimer bi zagotovile bolj ekonomično in konkurenčno ravnanje.
...
Niso vključili protikorupcijske klavzule
Družba tudi ni izvajala nadzornih aktivnosti glede upoštevanja teh določb pri poslih, ki sta jih z ostalimi družbami v skupini sklepali odvisni družbi Potniški promet in Infrastruktura. Družbe SŽ, Potniški promet in Infrastruktura so posle v skupni vrednosti skoraj 36,8 milijona evrov znotraj skupine sklepale brez izvedbe postopkov javnega naročanja, pri čemer so se neutemeljeno sklicevale na izjeme od uporabe pravil postopkov javnega naročanja.
Za izvedbo določenih medsebojnih poslov družb v skupini se niso dogovorili v pisni obliki ali pa so pisno obliko zagotovili potem, ko je obligacijsko razmerje že nastalo. Pri sklepanju medsebojnih poslov z odvisnimi družbami v skupini v pogodbe niso vključili protikorupcijske klavzule.
Počitniške enote ni oddajala po tržnih pogojihRačunsko sodišče je kritično tudi do tega, da je družba upravljala s počitniškimi enotami skupine, čeprav ta dejavnost po naravi in obsegu ne predstavlja dejavnosti, ki bi bila kakor koli povezana z opravljanjem njenih temeljnih dejavnosti. Počitniške enote poleg tega ni oddajala po tržnih pogojih. Omogočala je tudi različne dodatne ugodnosti pri nakupu železniških vozovnic različnim skupinam oseb, čeprav za to ni bilo zakonske podlage. SŽ poleg tega med drugim niso vzpostavile evidence izdanih navodil odvisnim družbam v letih 2013 in 2014, niso normativno uredile vsebine in načina poročanja v zvezi z izpolnjevanjem navodil, nadzorni svet družbe pa ni bil obveščen o danih navodilih obvladujoče odvisnim družbam.
Naložilo izvedbo popravljalnih ukrepov
Poslovodstvo družbe prav tako ni zagotovilo, da bi notranja revizija, organizirana v družbi, izvajala revizije nad poslovanjem skupine na najbolj tveganih področjih. Notranja revizija je le deloma spremljala, kako so vzpostavljene, se izvajajo in vzdržujejo notranje kontrole v povezavi s posli med družbami v skupini.
Računsko sodišče je družbi naložilo izvedbo popravljalnih ukrepov in podalo priporočila za učinkovitejše poslovanje na področju medsebojnega poslovanja skupine.
Mes: Za večino priporočil potrebna sprememba zakonodaje
Generalni direktor SŽ Dušan Mes je v odzivu na revizijo računskega sodišča o medsebojnem poslovanju družb v skupini v 2013-2014 zatrdil, da spoštujejo zakonodajo in da bodo spoštovali tudi priporočila sodišča, če ne bodo negativno vplivala na poslovanje. Nekatera priporočila so sicer že upoštevali, za večino pa je potrebna sprememba zakonodaje.
Na ugotovitev računskega sodišča, da so SŽ kot obvladujoča družba sklenile pogodbe o obvladovanju s sedmimi od devetih odvisnih družb skupine, je Mes pojasnil, da gre za tiskarno in družbo ŽGP, v katerih imajo SŽ 67- in 78-odstotni lastniški delež.
Kot je dejal v izjavi za medije v Ljubljani, naj bi po oceni računskega sodišča sklepanje pogodb z vsemi družbami v skupini predvidel akt o ustanovitvi, a to po njegovih pojasnilih za ti dve družbi ni obvezno, saj nista v 100-odstotni lasti SŽ. Vse pogodbe je takrat potrjevala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, če bi to morali delati v SŽ, bi to tudi naredili.
Komentarji