Prožnost je odgovor na neskladja med proizvodnjo in porabo

S tako imenovanim zelenim prehodom oziroma dogovorom (green deal) želimo v Evropski uniji razogljičiti celotno družbo in ne le energetiko. A če se omejimo zgolj na energetiko, to ob današnjem stanju tehnike pomeni obsežno elektrifikacijo družbe, od industrije, ogrevanja do transporta.

Praktično vse obnovljive vire znamo bolj ali manj učinkovito pretvarjati v električno energijo, ki je primerna za prenos na daljše razdalje ter čista in učinkovita na mestu končne uporabe. Proizvodnja električne energije v Sloveniji naj bi se do leta 2050 vsaj podvojila, še bolj verjetno pa potrojila.

Če jedrska energija ne bi bila sprejemljiva, bi morali vso energijo pridobiti iz obnovljivih virov. To pomeni sončno elektrarno moči 10, če ne 20 kW na vsakem merilnem mestu v državi (blizu milijon jih je). Za malo večji stanovanjski blok bi potrebovali tudi sto takih elektrarn.

Proizvodnja, poraba in ravnotežje

Dokaj jasno je, da to ne gre. Predvsem bi bilo ob sedanji infrastrukturi zagotavljanje zanesljive in cenovno vzdržne preskrbe ob takem prehodu zelo težko izvedljivo, če ne nemogoče. Zato elektroenergetska podjetja že zdaj raziskujejo možnosti in mehanizme, ki bi lahko na tak ali drugačen način omogočili dosego ciljev.

Eden teh mehanizmov je tudi fleksibilnost oziroma prožnost. Proces, ki mu lahko rečemo tudi prilagajanje, pomeni kratkotrajno znižanje ali povišanje obremenitve na strani odjemalcev. V primeru distribucije je to navadno omejeno le na zmanjšanje porabe ali povečanje proizvodnje električne energije. Sam mehanizem je star toliko kot elektroenergetski sistem, saj ko se enkrat proizvodnja ne more več prilagajati porabi, se mora ta neizogibno prilagoditi proizvodnji.

»Prebivalci Slovenije smo v 70. letih 20. stoletja že bili fleksibilni, le da smo takrat temu rekli redukcije. Razlika od sodobne prožnosti je v tem, da naj bi se danes prilagajanje porabe nagrajevalo oziroma plačevalo in bi se zanj odjemalci prostovoljno odločali sami. Če dobavo električne energije primerjamo s prodajo blaga, to pomeni, da dobimo blago z napako, vendar zato ustrezno ceneje,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Zaradi povečanja proizvodnje in porabe električne energije bi morali ob zelenem prehodu bistveno povečevati zmogljivosti električnega omrežja, kot je to veljalo za obdobje zmerne rasti porabe. To pa je povezano tudi z višjimi stroški, ki se pokrivajo iz omrežnine, posledično bi se zelo podražila. Ob že tako visokih stroških energije bi veliko povišanje omrežnine še dodatno dvignilo zneske na položnicah, zato poskušajo distribucijska podjetja optimizirati investicije in izkoriščenost omrežja. To pa včasih privede do preobremenitev in izpadov in tedaj imamo »blago z napako«.

Bonus za manj udobja

»In prav možnost nakupa 'blaga z napako' želimo ponuditi tudi našim odjemalcem. V razmerah prehoda na popolnoma obnovljive vire namreč postane dobava 'izključno prvovrstnega blaga' brez napak zelo, zelo draga, zato bomo odjemalcem na nekaterih kritičnih delih omrežja ponudili tudi možnost prožnosti in ustrezne kompenzacije za njihovo prilagajanje razmeram,« pojasnjujejo v Elektru Ljubljana.

Pri določanju vrednosti prožnosti pa je težava v tem, da je večinski odjemalec električne energije gospodarstvo. Podjetja morajo ustvarjati ustrezno dodano vrednost, da dosegajo namen svojega poslovanja. Vsi nacionalni načrti in razvojni dokumenti govorijo o nujnosti, da se gospodarstvo preusmeri na izdelke visoke dodane vrednosti, kar se tudi dogaja. V takšnih izdelkih pa ima električna energija le majhen delež (stroškovno gledano), je pa ključna pri izdelavi.

Zato pomeni kakršen koli odmik od odjema, kot je potreben in načrtovan za proizvodni proces podjetja, velik dodaten strošek za proizvodnjo in posledično majhno zanimanje za prožnost. Tudi gospodinjstva kažejo zelo podobne trende, saj je udobje za večino vredno več kot prihranki. V posvetovalnem dokumentu je agencija za energijo ugotovila, da je vrednost fleksibilnosti približno 50 centov na kWh, in tudi izračuni Elektra Ljubljana kažejo na vrednosti za sistem med 20 in 70 centi na kWh.

»Če bo na primer odjemalec s toplotno črpalko ponudil 2 kW fleksibilnosti in bil pri vseh aktivacijah uspešen, bo tako na leto pridobil približno 60 evrov, obrtnik z 20 kW pa 600 evrov. Koliko pa mu bo 60 prekinitev procesa za eno uro povzročilo dodatnih stroškov, bo vsak presodil sam,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Vstop v sistem na enotni točki

Da bo v slovenskem elektroenergetskem sistemu iz potenciala prožnosti mogoče iztržiti kar največ za vse deležnike, moramo zasnovati zelo vitek sistem, z maksimalnim izkoristkom obstoječih virov in komponent. »Odjemalci se bodo lahko v mehanizem prožnosti vključili prek obstoječega portala enotne vstopne točke slovenskih distribucij Moj Elektro. Na portalu bodo po prijavi na zavihku 'prožnost' izbrali, kaj lahko na področju prilagajanja porabe ali proizvodnje ponudijo in ali bodo to ponudili neposredno ali prek tako imenovanih agregatorjev, ki bodo lahko celotne postopke vodili v njihovem imenu. Tam bodo objavljene tudi potrebe po prožnosti v posameznih kritičnih delih omrežja in v primeru ujemanja ponudbe in povpraševanja bo sklenjena pogodba in aktiviran mehanizem, čemur bo sledilo tudi poplačilo opravljene storitve,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Tako si bodo lahko odjemalci, ki bodo pripravljeni in sposobni prilagajati svojo porabo oziroma proizvodnjo razmeram v omrežju, zmanjšali svoje stroške za omrežnino. Materialna osnova za to znižanje pa bo v odpravi ali vsaj časovnem zamiku potreb po novih investicijah v omrežje.