Prodajalec ostaja glavni poklicni profil v trgovini

Sodobna tehnologija spreminja tudi trgovinsko panogo in od zaposlenih terja drugačne veščine. Ključni poklicni profili v trgovini bodo sicer ostali isti, spremenila pa se bo vsebina njihovega dela, pri čemer bo potrebnih ogromno novih znanj, s katerimi bodo trgovci pristopali k potrošniku drugače kot danes, veliko bolj neposredno.

Skrb za strokovno izobraževanje in usposabljanje delodajalcev in zaposlenih v dejavnosti je ena glavnih nalog Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), udejanja pa jo z blagovno znamko Akademija TZS in projekti na nacionalni in evropski ravni. Posebej se osredotoča na bodoči kader; promovira trgovske poklice ter znanja in veščine, ki jih bo potrebovala trgovina prihodnosti. Zato sodeluje z vsemi deležniki, predvsem z delodajalci in srednjimi trgovskimi šolami, ki izvajajo izobraževalni program Trgovec.

Prodajalci bodo zanesljivo ostali glavni profil v trgovini, le da bo njihova prva naloga svetovanje in izboljševanje nakupne izkušnje kupca. Vse bolj bodo morali poznati informacijska orodja in družbena omrežja pa tudi blago, ki ga prodajajo (in trende v posamezni blagovni skupini), še bolj bodo morali biti komunikativni, prijazni in pozorni do strank, sposobni delati v timu in skrbeti za pretok informacij, opravljati več različnih vrst opravil ter zaznavati potrebe in želje kupcev v vseh fazah prodajnega procesa, tudi v poprodajnih aktivnostih.

Kažejo pa se tudi že potrebe po novih poklicnih profilih, po SEO-specialistu​ (specialist za optimizacijo delovanja spletnih strani), skrbniku kupcev pri spletni prodaji in BI-strategu (upravljanje podatkovnih baz na ravni podjetja). »Tako vodilni kader v trgovini kot tudi zaposleni v tej dejavnosti bodo morali v prihodnje združevati znanje z več področij hkrati, da bodo lahko sledili današnjim vedno bolj zahtevnim in dobro informiranim kupcem,« je prepričana predsednica TZS Mariča Lah.

Dvoje nalog

Trgovinska dejavnost je tako postavljena pred dvoje nalog: dopolniti znanje in kompetence tistih, ki že delajo v trgovini, in na nove izzive ustrezno pripraviti mladino, ki se še šola. Izobraževanje odraslih je po besedah izvršne direktorice TZS Mije Lapornik bodisi formalno (na TZS lahko opravijo poslovodski izpit) bodisi neformalno. Akademija TZS organizira številne seminarje in izobraževanja o aktualnih zakonodajnih spremembah in omogoča pridobivanje mehkih veščin. Skozi neformalni trening gre vsako leto več kot tisoč slušateljev.

Po podatkih Sursa 12 odstotkov oseb (14,1 odstotka žensk in desetina moških), starih med 25 in 64 leti, pritrjuje, da so se v obdobju štirih tednov pred anketiranjem udeležili izobraževanja ali usposabljanja. Najnaprednejši so v tem pogledu Švedi s kar 30 odstotki. Visok in še naprej rastoč pa je tudi delež slovenskih podjetij, ki svojim zaposlenim omogočajo poklicno usposabljanje (84,1 odstotka).



Vzgoja bodočih trgovskih kadrov zahteva tesno sodelovanje izobraževalnih ustanov z gospodarstvom, kot izjemno koristno se je izkazalo usposabljanje dijakov v realnih delovnih razmerah pri delodajalcih. Pri tem zbornica preverja učna mesta (delovni prostor, opremo, mentorje) in vodi register učnih mest in učnih pogodb. Register, ki je objavljen na spletni strani TZS, je javno dostopen in ponuja dijakom in njihovim staršem enostaven vpogled v seznam delodajalcev, pri katerih lahko dijaki opravljajo praktično usposabljanje. Poleg tega predstavniki delodajalcev sodelujejo tudi v šolskih izpitnih komisijah na zaključnih izpitih za izobraževalni program Trgovec.

Usposabljanje odraslih zaposlenih je lahko formalno ali neformalno.

S prakso do tistega, kar jim manjka

Svoje izkušnje z izobraževanjem in usposabljanjem obstoječih in bodočih kadrov so nam zaupali trije trgovci. V Semenarni Ljubljana zaradi spremenjenih nakupnih navad pri prodajalcih najbolj pogrešajo mehke veščine. Ko šepa poznavanje blaga, se po besedah tamkajšnjega vodje maloprodaje Rocka Finala povezujejo z dobavitelji, ki organizirajo izobraževanja o lastnih izdelkih. Izobraževanje zaposlenih so zaupali zunanjemu izvajalcu, usposobljenemu tako za prodajo kot za vodenje zaposlenih. Praktično usposabljanje dijakov na učnih delovnih mestih je nujno, saj tistim iz netrgovskih šol manjka predvsem znanja o prodaji, »trgovci« pa šepajo v strokovnem delu. »Žal pa,« opaža sogovornik, »na praktično usposabljanje prihaja velik delež nezainteresiranih udeležencev z zelo skromnim znanjem. Izjemam med njimi z veseljem ponudimo redno zaposlitev.«

Maja Špan, prokuristka iz DM, upošteva načelo, da je nujno povezovati delo in učenje. »V sklopu lastne akademije za osebni razvoj skrbimo za osebno in poklicno rast vseh sodelavcev. Ti lahko izbirajo med 24 različnimi izobraževanji: o podjetju, osebnem razvoju, mehkih veščinah komunikacije in vodenja, na voljo pa so tudi strokovna usposabljanja predvsem za naše prodajno osebje.« Kot prvi v Sloveniji usposabljajo sodelavce za poklic drogerista, uvedli so trenersko mrežo in izdali svetovalno knjižico z osnovnimi informacijami za glavne sortimente. Sodelujejo tudi s srednjimi šolami po Sloveniji, dijakom omogočajo opravljanje obvezne prakse.



V Merkurju trgovini vse pomembnejšo vlogo pripisujejo e-izobraževanju. Sicer pa zaposlene v okviru internih akademij, tako z zunanjimi izvajalci kot z notranjimi trenerji, prednostno izobražujejo o tehnikah prodaje (kjer je primanjkljaj veščin najopaznejši) in vodstvenih veščinah. Da bi bili prodajalci tudi dobri svetovalci, skupaj z dobavitelji organizirajo produktno usposabljanje. Urjenje dijakov jim služi kot test skladnosti posameznika z delovnim okoljem, pri čemer kompatibilnim ponudijo zaposlitev. Uspešnost dijakov spremljajo tudi prek državnega tekmovanja trgovskih šol v tehnikah prodaje.

Začne se že s pisanjem vloge

Tudi izkušnje šolnikov s praktičnim izobraževanjem pri delodajalcih so večinoma pozitivne, potrjujeta ravnatelj Srednje šole Domžale Andrej Pezdirc in učiteljica Marta Hrovatin: »Dijaki v prvem letu šolanja opravljajo dela, povezana s spoznavanjem osnovnih procesov v prodaji. Zadnje leto, ko je obseg izobraževanja 684 ur, pa se njihovo znanje precej razširi. Razumejo, da poklic trgovec/prodajalec ni samo prodaja, ampak tudi poznavanje kupčevih navad, poslušanje, svetovanje in pomoč. Dijaki se radi pohvalijo, da jim je bilo zaupano določeno delo, ki so ga samostojno in odgovorno opravljali, na primer ureditev police s cenami, postavitev izdelkov tako, da privabljajo kupce.« Učitelji s področja trgovine nadzorujejo delo, ob obisku v trgovini pa se z delodajalci pogovarjajo tudi o učnem programu, o spremembah, ki jih v prodajne procese vnaša sodobna tehnologija, in potrebah po novih znanjih.

Kako pa dijaki izberejo podjetje za prakso? Kot pravi Elizabeta Hernaus Berlec, ravnateljica Srednje trgovske šole Ljubljana, se odločijo glede na program in smer. Praktično usposabljanje se pravzaprav začne že s pisanjem vloge za delo in s prvim razgovorom. V vprašalnikih, ki jih izpolnijo po praksi, odgovarjajo, da so se veliko novega naučili in da je bilo delo zanimivo. Zelo cenijo odnos in zavzetost mentorja in sodelavcev, naučijo se komunicirati s kupci, sodelavci in poslovnimi partnerji ter se prilagajati različnim situacijam na delovnem mestu. Z delom postanejo veliko bolj odgovorni in samostojni, učenje za poklic dobi nov pomen.

Poleg tega praktično izobraževanje pomaga šolnikom izčistiti učne programe, upoštevaje konkretne potrebe gospodarstva. Iz vprašalnika, ki ga izpolnijo poslovodje, izvedo, v čem so dijaki močni in v čem šibki, kakšna znanja še pričakujejo od njih. Mentorjem predstavijo vrednote in značilnosti mladih danes, pozorni pa so tudi do dijakov s posebnimi potrebami.