Pretental banko in odšel s 400.000 evri

Pred kratkim je zakrožila zgodba o posavskem podjetniku, ki je po besedah policistov spisal lažne račune. Glasili so se na tujega poslovnega partnerja, terjatev, ki je pravzaprav ni bilo, pa je nato prodal slovenski banki za skoraj 400.000 evrov. Seveda so ga zasačili, a prepozno. Zdaj mu grozi dolgoletna zaporna kazen.      

»Odkup terjatev (ali faktoring) je storitev, ki omogoča zmanjševanje oziroma odpravljanje tveganj v finančnem poslovanju, učinkovitejše upravljanje terjatev in izboljšanje likvidnosti,« pojasnjujejo pri Gorenjski banki. Gre takole: prodajalec po opravljeni storitvi svojemu kupcu izda račun, na podlagi katerega ima do kupca odprto terjatev. Vse dokler račun ni plačan, to za prodajalca predstavlja nelikvidna sredstva.

Če ima podjetje v terjatvah ujetih preveč denarnih sredstev, lahko nastane primanjkljaj za financiranje tekočega poslovanja. V tem primeru se lahko prodajalec odloči za faktoring kot primerno rešitev za financiranje obratnega kapitala, plačilo dobaviteljev, plač, davkov in podobno, pojasnjujejo iz Gorenjske banke, ki se na svoji spletni strani predstavlja kot vodilni ponudnik storitev faktoringa na slovenskem trgu.

Postopek so še nekoliko podrobneje pojasnili pri NLB: »Na podlagi povpraševanja stranke po odkupu terjatve in predložitvi zahtevane dokumentacije banka pripravi ponudbo za odkup terjatev. Po odobritvi posla pri pristojnem organu banke z odstopnikom podpišemo pogodbo o odkupu terjatev in pripravimo obvestilo o odstopu terjatev, ki ga stranka predloži v potrditev osnovnemu dolžniku. Podpisana pogodba o odkupu terjatev in izjava dolžnika sta osnovi za realizacijo posla odkupa terjatev.«

A prevaranti so očitno odkrili šibko točko ene od bank v Sloveniji. Pred kratkim je namreč policija sporočila, da je 49-letnik iz Posavja izdal za okoli 400.000 evrov računov za storitve, ki jih ni bilo. Lažni računi so se glasili na poslovnega partnerja v tujini, osumljenec pa jih je nato predložil slovenski banki in jo preslepil, da bo obveznost iz naslova odkupa v celoti poravnana, oziroma jim prikrival, da obveznost ne bo mogla biti izpolnjena. Banka je terjatev odkupila in osumljencu izplačala znesek, s čimer ji je povzročil za slabih 400.000 evrov škode.

Pomanjkljive kontrole?

Kaj se je dogajalo v glavi podjetnika, ki je zagrešil to dejanje, ni znano, se je pa moral zavedati, da bo goljufija razkrita, najkasneje ko terjatev zapade v plačilo in bo banka zahtevala njeno poravnavo, čemur bo sledilo razkritje celotne zgodbe in obisk policistov.

Kaj je v tem konkretnem primeru po njihovem mnenju šlo narobe, smo vprašali več bank v Sloveniji, ki se ukvarjajo z odkupom terjatev. Je morebiti zatajil postopek preverjanja, je postopek, ko gre za terjatev do poslovnega partnerja iz tujine, drugačen? Zanimalo nas je tudi, ali so po omenjenem primeru uvedli kakšne nove kontrole.

»Konkretnega primera ne moremo komentirati. Lahko pa povemo, da banke z namenom preprečevanja zlorab vseskozi prilagajamo in posodabljamo politike preprečevanja zlorab ter neprestano uvajajmo nove varnostne in kontrolne mehanizme,« so odgovorili iz največje slovenske banke NLB.

»Postopek odkupa terjatev je enak ne glede na to, ali gre za terjatve do kupcev iz Slovenije ali iz tujine, razlika je zgolj v načinu pridobivanja podatkov,« pravijo pri Gorenjski banki. Dodali so še, da pri njih delujejo »skladno z internimi pravilniki, smernicami in navodili, ki so med drugim namenjeni tudi preprečevanju tovrstnih primerov, kot jih omenjate«. Da razlik v postopku odkupa terjatev ni, pravijo tudi v NLB: »Banka vsakega dolžnika, tako domačega kot tujega, pregleda v smislu kreditnih in drugih relevantnih tveganj. Je pa res, da se lahko postopek preverbe časovno skrajša, če je dolžnik že naša stranka, saj jo že tako dobro poznamo in zato hitreje ocenimo vsa relevantna tveganja.« Iz največje slovenske banke so sporočili še, da imajo vzpostavljene kontrolne mehanizme, ki se vseskozi dopolnjujejo in nadgrajujejo, s tem pa naslavljajo nove oblike zlorab.

Je zaznati kakšen trend rasti goljufij na področju prevar pri odkupu terjatev? »V zadnjem letu nismo zaznali povečanega števila poskusov zlorab na področju odkupa terjatev. V NLB sicer delujemo preventivno, pri čemer je naše osnovno vodilo dobro poznavanje strank,« so pojasnili.

Za konec še o kazni. Proti posavskemu podjetniku in njegovemu podjetju je bila podana kazenska ovadba. Če bo spoznan za krivega, ga čaka dolgoletna zaporna kazen: za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin je predpisana zaporna kazen do dveh let, za kaznivo dejanje poslovne goljufije, zaradi katere je nastala velika premoženjska škoda, pa od enega do deset let, pojasnjuje policija.