Pred sprejetjem ukrepov, ki naj bi gospodarstvenikom odvalili kamen od srca

»Prinašamo dobre novice,« je minister za infrastrukturo Bojan Kumer sporočil gospodarstvenikom na Vrhu gospodarstva. Omenil je sprejem uredbe za določitev referenčne nabavne cene elektrike, vlada bo na to v predlogu zakona sprejela še shemo za subvencioniranje elektrike in plina za podjetja. Odvalil se mi je kamen od srca, je ministrove besede pospremila Vesna Nahtigal, izvršna direktorica za industrijsko politiko pri GZS: »Veseli smo, da lahko ta teden pričakujemo interventno zakonodajno. Za to je skrajni čas.«

Uredba bo gospodarstvu zagotavljala ceno, ki bo vezana na nemško energetsko borzo, ki je dovolj likvidna in določa nižjo referenčno ceno od nekaterih drugih borz, je pojasnil Bojan Kumer. Ob tem je poudaril, da je treba previdno primerjati pogoje posameznih držav; v Nemčiji bo tako cena 130 evrov za megavatno uro veljala le za zelo malo odjemalcev in za tri mesece, pa še to z mnogimi pogoji.

Gospodarski minister Matjaž Han je poudaril, da bo slovenska vlada pripravila takšne ukrepe, da bodo pogoji glede elektrike in plina za slovenska podjetja zelo konkurenčni. Kot smo poročali, podjetja v zadnjih tednih dobivajo zelo visoke ponudbe za zakup električne energije v prihodnjem letu, tudi več kot 500 evrov za megavatno uro. Tudi Kumer je priznal, da interesi elektrogospodarstva in ostalega gospodarstva niso bili vedno v sozvočju. To pa naj bi se uredilo z novimi vladnimi ukrepi.

Cene elektrike za gospodarstvo so eksplodirale

Na Vrhu gospodarstva je beseda tekla tudi o reševanju kadrovskih izzivov, internacionalizaciji, digitalizaciji, zelenemu prehodu ...

Kumer je napovedal, da bi po optimističnem scenariju lahko bil v državnem zboru februarja prihodnje leto sprejet zakon o umeščanju obnovljivih virov energije (OVE) v okolje. Slovenija bo letos skoraj 30-odstotno odvisna od uvoza električne energije. »Ne moremo več govoriti, da smo energetsko samozadostni. V treh letih moramo nadoknaditi manjko pri investiranju v obnovljive vire energije, ki smo ga pridelali v zadnjih desetih letih.«

Zakon daje potencial za pospešek rabe obnovljivih virov energije, se je strinjal Andrej Gnezda iz okoljevarstvene organizacije Umanotera. Ta je podjetja pozval, naj vlagajo v OVE. Ne nazadnje po novi evropski regulativi naj tako ne bo potrebno okoljevarstveno soglasje za postavitev sončne elektrarne na umetne površine (strehe, parkirišča) v podjetjih.

»Prinašamo dobre novice,« je minister za infrastrukturo Bojan Kumer sporočil gospodarstvenikom na Vrhu gospodarstva. FOTO: John Thys/Afp

Cilj je 3200 evrov povprečna bruto plača

GZS je predstavila cilje, ki so si jih zadali do leta 2030. Tako so si za cilje postavili povečanje izvoza na 95 milijard evrov, pri tem naj bi podjetja ustvarila 88.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega (lani 53.000 evrov), k čemur naj bi prispeval tudi dvig bruto marže za prodane izdelke in storitve. Rast plač naj bi zaostajala za rastjo produktivnosti zaradi vlaganja podjetij v zeleni prehod, a naj bi po cilju GZS povprečna bruto plača leta 2030 dosegla 3200 evrov. Trenutno je povprečna bruto plača slabih 2000 evrov.

Postavili so si še tri nefinančne cilje. Prvi je povečanje snovne produktivnosti v gospodarstvu za polovico, zmanjšanje energetske odvisosti s 47 na 40 odstotkov in pomik Slovenije na lestvici digitalnega gospodarstva z 11. na peto mesto. »Slednje ne bo lahko, ker imajo številne evropske države prednost, ambicije in cilje. Vsi namreč vidimo priložnosti v digitalizaciji. A tudi pri tem velja – biti moramo bolj ambiciozni kot ostali v evropski družini,« je glede digitalizacije dejal Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS.

»Digitalizacija, avtomatizacija, robotizacija so prednostna področja, kamor je treba kanalizirati čim več denarja in počrpati čim več sredstev,« je dejala Vesna Nahtigal. Ob tem pa opozorila, da je tako v načrtu za okrevanje in odpornost kot kohezijskih sredstev za digitalizacijo gospodarstva predvidenega občutno premalo denarja.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je glede tega povedala, da so v Evropski komisiji vedno bolj pripravljeni prisluhniti k pozivom za spremembe v načrtu za okrevanje: »Verjamem, da bomo v začetku prihodnjega leta spremenili načrte in več sredstev namenili za digitalizacijo.«