Slovenski potrošniki so tudi decembra bolj zadržani

Decembra potrošniki širše odpremo denarnice. Podatki o prihodkih od prodaje v trgovini so tradicionalno zadnji mesec v letu višji od povprečja celotnega leta za deset do 15 odstotkov. A v zadnjih letih se nakupovalna evforija veselega decembra zmanjšuje, kupci postajajo previdnejši in bolj racionalni.

Lani v tem mesecu so se realni prihodki v trgovini zmanjšali v primerjavi z decembrom leta 2022, s čimer se je trend ponovil drugo leto zapored. Statistični urad je tako poročal, da so bili prihodki trgovine na drobno pred letom dni v povprečju za slab odstotek nižji kot leto prej. Samo v trgovini z živili so zaznali dvoodstotno rast, na vseh drugih večjih področjih pa je bil upad. »V trgovinah z gospodinjskimi in elektronskimi napravami so bili, razen leta 2020, ki ga je zaznamovala epidemija, najnižji po decembru 2016,« navaja Surs, vrednost prodaje pohištva je bila leta lani v primerjavi s povprečjem leta 2021 manjša za štiri odstotke.

»Tudi v primerjavi z EU smo Slovenci pri decembrskih nakupih varčnejši, v povprečju so prihodki v EU decembra precej višji za približno 20 odstotkov,« pravi Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Po Sursu je bila prodaja neživilskih izdelkov v Sloveniji decembra lani v primerjavi s povprečno mesečno prodajo v tem letu precej pod povprečjem EU. Sogovornica dodaja, da je čutiti tudi odliv kupne moči v tujino, na kar še posebej opozarjajo mali trgovci predvsem z obmejnega območja z Italijo in Hrvaško, v nekoliko manjšem obsegu pa tudi z Madžarsko in Avstrijo.

Trgovci so vse leto ugotavljali, da so potrošniki zadržani pri večjih nakupih in tudi decembra ne pričakujejo večjih odstopanj. »Kupci ostajajo racionalni, ves čas iščejo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo izdelkov, še bolj so pozorni na popuste in nakupe v akcijah. Pri nakupih velikokrat odloča cena, potrošniki prelagajo večje nakupe na poznejši čas in so se pripravljeni tudi odpovedati nenujnim izdelkom. To se vidi tudi v nekoliko bolj aktivnem nakupovanju na črni petek, ki v preteklih letih še ni tako izstopal,« pojasnjuje Mariča Lah.

Kupci ostajajo racionalni, ves čas iščejo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo izdelkov, še bolj so pozorni na popuste in nakupe v akcijah. FOTO: Črt Piksi/Delo

Pomemben del nakupovanja se je v zadnjih letih preselil na splet, vendar, kot ugotavljajo trgovci, želja po nakupni izkušnji v fizični trgovini pri potrošnikih ostaja. Kako skokovito se povečuje prodaja po pošti in spletu, kaže podatek Sursa, da se je, čeprav je bil lanski decembrski prihodek v večini trgovinskih dejavnosti v primerjavi s predlanskim nižji, v trgovini na drobno po pošti ali internetu povečal za skoraj sedem odstotkov.

»Trgovci morajo vsakodnevno uresničevati potrebe večkanalnega kupca, fizično trgovino mora dopolnjevati spletna stran, na kateri so na voljo podatki o prodajanih izdelkih. Ob tem je treba upoštevati, da imajo različne generacije kupcev tudi različne vrednote. Z nagovarjanjem mlajših generacij trgovci postajajo še bolj trajnostni in družbeno odgovorni, poslovni modeli vse bolj vključujejo personalizirane pristope do kupcev,« našteva sogovornica in poudari pomen nenehnega prilagajanja.

Novi trendi

Med novimi pristopi do kupcev razcvet doživljajo prodajalne pop-up, s katerimi se predvsem spletni trgovci poskušajo približati večkanalnim kupcem, ki še vedno želijo videti produkt v živo pred nakupom. Trgovci uporabljajo obogateno resničnost, pojavljajo se tudi avtonomne trgovine, za katere je značilno, da v njih ni osebja in so odprte 24/7, potrošnik vstopi s prislonom plačilne kartice, s katero tudi poravna znesek nakupa na samopostrežni blagajni. »Še več je trendov, ki optimizirajo zaledne procese in kupcem na prvi pogled niso vidni, vendar močno izboljšujejo nakupno izkušnjo. To so uporaba umetne inteligence, avtomatizacija in robotizacija, ki se kaže v optimiziranju zalog ter posledično večji razpoložljivosti blaga in hitrejši dostavi, delo pa olajšajo tudi zaposlenim,« pojasnjujejo na TZS.

Trgovina bo v prihodnjih letih po pričakovanjih še bolj sledila trendom, kot so uporaba umetne inteligence in analiziranje velikih podatkov za hiperpersonalizacijo ponudb, večkanalna prodaja, še vedno bo v ospredju iskanje optimalnega razmerja med kakovostjo in ceno, krepitev lastnih trgovskih znamk ter priročnost izdelkov za s seboj, trajnostne prakse in še večja skrb in odgovornost za okolje. »S tem se bodo trgovci poskušali čim bolje prilagoditi pričakovanjem potrošnikov, hkrati pa optimizirati stroške in obstati v trenutnih in prihajajočih zahtevnih razmerah za trgovino,« pravi.

Trgovina pred izzivi

Poleg negotovih in nestabilnih razmer, ki so posledica dogajanja v svetu, izpostavlja številne spremembe delovnopravne, davčne, energetske in druge zakonodaje, ki da so v praksi marsikdaj težko izvedljive. »Ko govorimo o zahtevnih razmerah za poslovanje in delo, je treba omeniti male trgovce in zadruge na podeželju, v odročnejših krajih in tudi v mestnih središčih, ki so v skrb vzbujajočem položaju, te prodajalne se počasi, a vztrajno zapirajo. Za marsikatero poslovalnico na podeželju je poguben pritisk dodatnih administrativnih in finančnih bremen, ki samo še stopnjujejo njihovo stisko. Prodajaln na podeželju ne bi smeli gledati in obravnavati samo kot gospodarsko dejavnost, ampak bi morali biti pozorni tudi na njihovo širšo družbeno odgovornost. Pogosto namreč združujejo še druge storitve, na primer poštne, ter predstavljajo skoraj edini dostop starejšim prebivalcem in osebam z omejeno možnostjo gibanja,« še pojasnjuje Mariča Lah.