Poslanci so odločanje o zakonu o dohodnini prestavili

Državni zbor je podprl predlog vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca, da glasovanje o spremembah zakona o dohodnini prestavi. V Levici predlagajo razpis posvetovalnega referenduma o tem zakonu. Prav tako so prestavili glasovanje o zakonu o debirokratizaciji.

Koaliciji, kot kaže, ni uspelo zbrati dovolj glasov, tudi zaradi manjkajočih poslancev, za podporo spremembam zakona o dohodnini. Predlog Danijela Krivca, da se glasovanje prestavi, je bil sicer sprejet s 44 glasovi za in In 34 proti, torej tudi del opozicije ni nasprotoval prestavitvi glasovanja.

Kaj prinaša zakon

Ključna sprememba zakona o dohodnini je postopen dvig splošne olajšave s 3500 evrov na 7500 evrov ter pri tem znižanje stopnje obdavčitve pri najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov. To prinaša višje neto plače. Da bi bile te višje že prihodnje leto, bi sicer zakon morali sprejeti do konca leta.

Predlog zakona so pripravili na finančnem ministrstvu, kjer so pojasnili, da se s predlogom zakona naslavlja težava visoke obremenitve dela, ki je še posebej visoka pri zaposlenih z višjimi dohodki. Zakonu so nasprotovali v opoziciji, pri tem pa so opozarjali predvsem na posledice za proračun. Dejan Židan (SD) je denimo na obravnavi pozval z zavrnitvi zakona, »ki ustvarja dodatno 800-milijonsko luknjo v času, ko je državni proračun že razrušen«.

Andrej Šircelj. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Na javnofinančne posledice sprejema zakona so opozarjali tudi v Fiskalnem svetu. Njegov predsednik Davori Kračun je opozoril: »Davčne spremembe brez sprejema dodatnih diskrecijskih ukrepov, ki bi zagotovili njihovo javnofinančno nevtralnost, predstavljajo dodatno tveganje za vzdržnost javnih financ na srednji rok.«

Nižji davki za višje neto plače

Finančni minister Andrej Šircelj je na obravnavi predloga zakona v državnem zboru povedal, da je vlada spremembe dohodninskega zakona predlagala na podlagi rasti davčnih prihodkov. Ti so se v prvih enajstih mesecih letos v primerjavi z lani povečali za petino oziroma za 1,4 milijarde evrov, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 pa za 5,7 odstotka oziroma za 455 milijonov evrov. Prihodki iz dohodnine so se glede na lani povečali skoraj za tretjino za 327 milijonov evrov in za 13,2 odstotka oziroma za 158 milijonov evrov glede na leto 2019.

K sprejetju zakona pozivajo tudi v gospodarstvu, kjer podpirajo razbremenitev plač za bolj konkurenčno poslovno okolje.

O debirokratizaciji na prihodnji seji

Visoke stroške dela bolje plačanih je vlada poskušala omiliti tudi z zakonom o debirokratizaciji, kjer je sprva predvidila socialno kapico pri 6000 evrov bruto. Ta ukrep je nato iz predloga zakona umaknila.

Državni zbor je včeraj obravnaval zakon o debirokratizaciji, a prav tako kot pri dohodnini odločil, da bo tretjo obravnavo opravil na prihodnji seji. V včerajšnji drugi obravnavi so med drugim sprejeli dopolnilo opozicije, po katerem se ne bo ustanovilo Uradnega registra, ampak Register pravnih aktov lokalnih skupnosti.

Poslanci pa so zavrnili predlog Levice, LMŠ in SD, da bi se člen, ki omogoča vročanje tudi na navadno e-pošto, črtal. Predsednik vladnega sveta za debirokratizacijo Ivan Simič je dejal, da gre pri elektronskem vročanju le za dodatno in prostovoljno možnost.

Državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec je povedala, da so v prvi zakonodajni paket lahko vključili le nekatere izmed veliko predlogov, ki jih strateški svet za debirokratizacijo prejema od posameznikov, gospodarstva in lokalnih skupnosti. Ostali predlogi pridejo na vrsto v prihodnjih debirokratizacijskih paketih.