Počasnejša rast, a ne brez priložnosti

Za leto 2025 je napovedana nekoliko počasnejša gospodarska rast ZDA. Na trgu pričakujejo, da se bo bruto domači proizvod v ZDA letos povečal za 1,6 do dva odstotka. To upočasnitev naj bi ublažilo sproščanje monetarne politike.

Čeprav bo rast počasnejša, je pričakovati, da bo ameriško gospodarstvo doživelo stabilno obdobje, okrepljeno z močno potrošnjo in odpornim trgom dela, kar kaže na trdnost gospodarstva v času globalne negotovosti.

Poleg tega bi na gospodarske izide lahko precej vplivale politične odločitve nove administracije. Med pozitivnimi pričakovanji so deregulacija ameriškega gospodarstva in fiskalne spodbude, kot so nižji davki in subvencije, ki bi lahko spodbudile gospodarsko rast. Vendar bi pričakovana pogajanja glede trgovinskih carin lahko prinesla dodatno nestabilnost in vplivala na volatilnost trga.

Tudi rast energije in zdravstva

V letu 2025 bo tehnološki sektor verjetno še naprej močan, predvsem zaradi nenehnih inovacij in povečanega povpraševanja po digitalnih rešitvah. Na področju zelene energije se pričakuje, da bo ta tudi v prihodnje rasla zaradi globalnih prizadevanj za zmanjšanje ogljičnega odtisa in povečanje energetske učinkovitosti. Prav tako lahko pričakujemo, da bo zdravstveni sektor doživel rast, ki jo bodo poganjali tehnološke inovacije in demografski trendi. Te zaznamuje predvsem staranje prebivalstva.

INFOGRAFIKA: Delo

Kar zadeva srednje velika podjetja, bi lahko bila še posebno koristna znižanja obrestnih mer, ki izboljšajo dostop do financiranja, ter deregulacija, ki bi lahko zmanjšala administrativno bremene in spodbudila podjetništvo. Podjetja v predelovalni industriji, ki pogosto bolj občutijo vplive tako obrestnih mer kot regulativnih sprememb, bi prav tako lahko izkoristila boljše pogoje za širitev in modernizacijo svojih operacij. Vse to skupaj kaže na zelo dinamično gospodarsko okolje, ki bi lahko prineslo priložnosti za rast in razvoj v različnih sektorjih.

Evropa ima kar nekaj problemov

Evropa, ki h globalnemu BDP prispeva velik delež, se spopada z gospodarskimi problemi. Ti niso omejeni zgolj na francosko nezmožnost političnega soglasja za reševanje slabšanja javnih financ. Tudi Nemčija, ki je dolgo veljala za motor evropskega gospodarstva, se spopada s hudimi težavami. Zvezne volitve, ki bodo februarja, bodo izvedene v gospodarstvu, ki je zdaj enake velikosti kot pred petimi leti. Od odločevalcev o denarni politiki Evropske centralne banke pa lahko pričakujemo nadaljevanje zniževanja obrestnih mer.

Seveda kapitalski trgi prinašajo tudi velika tveganja, katerih posledice bi lahko močno presegle učinke blage recesije. Pomembno je, da vlagatelji ne le vlagajo, ampak tudi nenehno spremljajo situacijo. Posebno pozornost je treba nameniti morebitnim sistemskim šokom, ki bi lahko nastali kot posledica resnejših geopolitičnih napetosti ali realizacije sedanjih visokih tveganj v finančnem sistemu. Prav tako velja pozornost nameniti zlasti posojilom za poslovne nepremičnine v ZDA, katerih cene so zelo občutljive na spremembo obrestne mere. Realizacije teh rizikov bi imele velik učinek na delniške in druge trge.