Po elektriki pričakujejo še regulacijo cen plina

Na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so zadovoljni z regulacijo cen električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, a si enake rešitve želijo za plin. V tem letu jih skrbi dvig minimalne plače, napovedane spremembe delovne zakonodaje in pomanjkanje kadrov.

Mnogi delavci se letos veselijo višjih plač

Predsednik OZS Blaž Cvar je pojasnil, da so lani po izbruhu energetske krize le dosegli določitev najvišje drobnoprodajne cene elektrike za mikro, mala in srednja podjetja, kar bo omogočilo lažje ohranjanje konkurence na trgu in preprečilo administrativne zaplete z vlogami. Vendar na zbornici opozarjajo, da bi bilo treba veljavnost uredbe, ki to ureja, iz šest mesecev podaljšali na celo leto. Poleg tega menijo, da bilo treba na enak način regulirati tudi cene plina.

Dodatno obremenitev bo prinesla tudi višja minimalna plača. Njena vrednost še ni določena, po napovedih vlade pa naj bi znašala led 1200 in 1255 evri bruto, kar je med 11,7 in 14 odstotki več doslej. Inflacija je lani dosegla 10,3 odstotka. »Rast minimalne plače je smiselna, vendar le v višini inflacije,« pravi Cvar, ki opozarja, da to nato vpliva na dvig vseh plač. Da ne podpirajo uskladitve minimalne plače, ki je višja od inflacije, so sporočili tudi iz Gospodarske zbornice Slovenije. »GZS podpira uskladitev bruto minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo, saj to ohranja kupno moč prejemnikov najnižjih plač. Uskladitev, ki bi bila večja od minimalne zakonske obveze, nima ustrezne podlage v dvigu dodane vrednosti, saj energetska kriza podjetjem znižuje manevrski prostor za dvig plač,« pojasnjujejo.

Pomanjkanje kadrov

Težava obrtnikov in podjetij ostaja tudi pomanjkanje kadrov. Podpredsednik OZS in predsednik sekcije za promet Peter Pišek je ponazoril, da bi trenutno za normalno delovanje transportne dejavnosti v Sloveniji potrebovali 6000 do 8000 voznikov. Naša država pa pri tem ni edina, ki se srečuje s pomanjkanjem teh kadrov, saj jih po njegovih besedah Nemčija ta čas potrebuje kar 100.000. »Če ne bo kadrov, ne bo gospodarske rasti,« dodaja. Ker med Slovenskimi iskalci dela ni interesa za opravljanje tega poklica in še številnih drugih poklicev, rešitev vidijo v zaposlovanju tujcev, kjer pa je po njegovih besedah treba skrajšati postopke za pridobitev dovoljenj. Gospodarstvo se že nekaj časa zavzema za sklenitev dogovora za lažje zaposlovanje Filipincev.

Cvar pojasnjuje, da jih letos skrbijo tudi načrtovane spremembe delovne zakonodaje, ki bi lahko prinesle dodatne obremenitve za gospodarstvo. Med drugim je izpostavil obvezno božičnico in možnost skrajšanja delovnega časa na 30 ur. »Upam, da bomo našli skupne rešitve, ki bodo primerne tako za zaposlene kot za gospodarstvo,« je dejal Cvar.